BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Naši zbori - ECPv6.15.13//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://www.nasizbori.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Naši zbori
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250811T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250811T220000
DTSTAMP:20260501T180701
CREATED:20250807T103031Z
LAST-MODIFIED:20250807T103031Z
UID:10007064-1754942400-1754949600@www.nasizbori.si
SUMMARY:43. Festival Radovljica 2025: Oratorij SVETA NEŽA (Bernardo Pasquini)
DESCRIPTION:2. KONCERT\nPonedeljek\, 11. avgusta 2025\, ob 20.00\, cerkev sv. Petra\, Radovljica \nBernardo Pasquini: Sveta Neža\nOratorij iz leta 1677 o mučeniški smrti rimske deklice\, zavetnice deviške čistosti \nNikolina Hrkać\, sopran (Sveta Neža)\nStefanie True\, sopran (Mati svete Neže)\nTerry Wey\, kontratenor (Flavij)\nJacob Lawrence\, tenor (Aspazij)\nSergio Foresti\, bas (Prefekt) \nFestivalski baročni orkester\nDomen Marinčič\, čembalo\, glasbeno vodstvo \nS slovenskimi nadnapisi \nNajvečji letošnji festivalski projekt je izvedba oratorija Sveta Neža skladatelja Bernarda Pasquinija s petimi pevskimi solisti in trinajstčlanskim Festivalskim baročnim orkestrom pod vodstvom Domna Marinčiča. Orkester\, v katerem igrajo pretežno slovenski godalci\, je nastal pred tremi leti ob štirideseti obletnici festivala in je izvedel že oratorija Alessandra Scarlattija in Alessandra Stradelle. Pasquinijev oratorij je nastal leta 1677 in govori o mučeniški smrti rimske deklice\, zavetnice deviške čistosti. V naslovni vlogi bo nastopila mlada hercegovska sopranistka Nikolina Hrkać\, drugi štirje pevci pa so svetovno znani specialisti za baročno glasbo: sopranistka Stefanie True\, kontratenorist Terry Wey\, tenorist Jacob Lawrence in basist Sergio Foresti. \nNa naslovnici letošnjega Festivala Radovljica je slika sopranistke Nikoline Hrkać\, ki jo je fotografinja Inia Herenčić ustvarila posebej za ta projekt. Neža je bila ena od mnogih kristjanov\, ki so jih mučili in ubili med vladavino rimskega cesarja Dioklecijana. Ko je imela 12 ali 13 let\, so jo golo odvlekli v bordel\, ji sodili in jo obsodili na smrt. Poskusi\, da bi jo sežgali na grmadi\, so se izjalovili in naposled jo je obglavil neki rimski vojak. Tradicionalno jo upodabljajo kot mlado dekle z dolgimi lasmi in jagenjčkom – simbolom njene nedolžnosti\, načina mučeniške smrti in njenega imena. Nežino lobanjo hranijo v cerkvi Sant’Agnese in Agone v Rimu. \nNikolina Hrkać (Sveta Neža) se je rodila v Mostarju in končala študij solopetja na Akademiji za glasbo v Zagrebu pri Martini Zadro. Na festivalu Brixen Classics 2022 je nastopila v operi Čarostrelec Carla Marie von Webra. V Koncertni dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu je pela vlogo Angela v Händlovem oratoriju Vstajenje\, letos pa je tam nastopila v Mesiji in Bachovem Janezovem pasijonu. Kot štipendistka Hrvaškega narodnega gledališča Zagreb je nastopala v Puccinijevi operi Lastovka in Mozartovi Čarobni piščali. Že več let sodeluje s Hrvaškim baročnim ansamblom\, tudi v Bachovi Kantati o kavi\, kantati Jauchzet Gott in allen Landen in Pergolesijevi operi Služkinja gospodarica. \nStefanie True (Mati svete Neže) je študirala v Torontu in na Kraljevem konservatoriju v Haagu. Nastopa po vsej Evropi in Severni Ameriki z ansambli\, kot so Academy of Ancient Music\, Vox Luminis\, Nizozemsko Bachovo združenje\, Il Gardellino\, Voices of Music\, La Risonanza\, Violons du Roy in Škotski komorni orkester. Sodeluje z dirigenti\, kot so Richard Egarr\, Laurence Cummings\, Jos van Veldhoven\, Dorothee Oberlinger\, Fabio Bonizzoni\, William Christie\, Andrew Parrott\, Frans Brüggen\, Marco Vitale in Harry Bicket. Posnela je vrsto zgoščenk z glasbo Bacha\, Händla\, Morina\, Buxtehudeja\, Purcella\, Charpentierja in Hammerschmidta. \nTerry Wey (Flavij) je zgodaj začel nastopati po vsem svetu z ansambli\, kot so The English Concert\, Les Arts Florissants\, Freiburški baročni orkester in Il Pomo d’Oro. Sodeloval je z dirigenti\, kot so William Christie\, Thomas Hengelbrock\, Marc Minkowski\, Christophe Rousset\, Michael Hofstetter in Riccardo Muti. Nastopil je v operah Händla\, Steffanija\, Brittna\, Georga Benjamina in Klausa Langa v Madridu\, Salzburgu\, Düsseldorfu\, Stuttgartu\, Parizu\, Karlsruheju\, Bayreuthu\, Göttingenu in na Dunaju. Navdušuje se tudi nad renesančno polifonijo; soustanovil je vokalni ansambel Cinquecento in z njim posnel šestnajst zgoščenk za založbo Hyperion. \nJacob Lawrence (Aspazij) je študij začel v Melbournu in ga nadaljeval na Scholi Cantorum Basiliensis. Sodeloval je v programu za mlade umetnike ansambla Les Arts Florissants ter pod vodstvom Williama Christieja in Paula Agnewa gostoval v Luzernu\, Parizu\, Valencii in Barceloni. Pel je v operah Monteverdija\, Haydna\, Purcella in Händla. Nastopa s skupinami\, kot so Vox Luminis\, Profeti della Quinta\, Ensemble Correspondances\, La Cetra Basel\, Le Miroir de Musique in Leones. Leta 2020 je zmagal na Bovicellijevem tekmovanju na gradu Weissenbrunn in dobil nagrado na Cestijevem tekmovanju za pevce baročne opere v Innsbrucku. \nSergio Foresti (Prefekt) izvaja opere od baroka do pozne romantike\, duhovno glasbo\, komorno glasbo in samospeve. Petnajst let je veliko nastopal in snemal z ansamblom Concerto Italiano\, ki se je takrat specializiral za renesančne madrigale. V tem obdobju je sodeloval tudi z italijansko zasedbo za srednjeveško glasbo La Reverdie. Nastopal je v operah Monteverdija\, Vivaldija\, Mozarta\, Cimarose\, Rossinija in Donizettija. Sodeloval z dirigenti\, kot so René Jacobs\, Rinaldo Alessandrini\, Fabio Biondi in Jordi Savall\, in ansambli Il Giardino Armonico\, Europa Galante\, Sonatori de la Gioiosa Marca\, Accademia degli Invaghiti\, Abchordis Ensemble in Accademia Bizantina. \nDomen Marinčič (čembalo\, glasbeno vodstvo) kot komorni glasbenik – gambist\, violončelist in čembalist – nastopa po vsej Evropi\, v ZDA\, Kanadi\, Kitajski\, Koreji in Vietnamu. Sodeloval je pri snemanju štiridesetih zgoščenk za založbe Aeolus\, Accent\, Arcana\, BIS\, Brilliant Classics\, Harmonia Mundi France\, Oehms Classics\, Ricercar in Sony/DHM. Leta 2004 je soustanovil slovenski ansambel za staro glasbo musica cubicularis. Kot glasbenik\, organizator in avtor notnih edicij je pripravil sodobne premiere mnogih del\, ki sodijo v slovensko glasbeno dediščino. Zadnja leta vodi orkestrske zasedbe v Sloveniji\, na Finskem in Hrvaškem; med drugim je izvedel oratorije Scarlattija in Stradelle in Rekvijem Jeana Gillesa. Kot predavatelj je gostoval na glasbenih akademijah v Benetkah\, Baslu\, Münchnu\, Bremnu\, Detmoldu\, Freiburgu\, Rostocku\, Helsinkih\, Linzu\, Salzburgu in na Dunaju. Od jeseni 2021 je profesor za zgodovinsko izvajalsko prakso na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Hamburgu.
URL:https://www.nasizbori.si/dogodek/43-festival-radovljica-2025-oratorij-sveta-neza-bernardo-pasquini/
LOCATION:Cerkev sv. Petra\, Radovljica\, Linhartov trg 30\, Radovljica\, Slovenia
CATEGORIES:Drugo,Prva izvedba del v Sloveniji
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.nasizbori.si/wp-content/uploads/2025/08/11-avg-nikolina-hrkac-foto-inia-herencicjpg-izrez-1.jpg
GEO:46.3403799;14.1764324
X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cerkev sv. Petra Radovljica Linhartov trg 30 Radovljica Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Linhartov trg 30:geo:14.1764324,46.3403799
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250813T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250813T220000
DTSTAMP:20260501T180701
CREATED:20250807T103044Z
LAST-MODIFIED:20250807T103044Z
UID:10007066-1755115200-1755122400@www.nasizbori.si
SUMMARY:43. Festival Radovljica 2025: BARVA GRANATA
DESCRIPTION:3. KONCERT\nSreda\, 13. avgusta 2025\, ob 20.00\, cerkev sv. Petra\, Radovljica \nBARVA GRANATA\nLjubezenske muke v srednjeveških baladah iz vse Evrope\, tako iz plemiških kakor uradniških\, dvornih in meščanskih krogov\, v raznih jezikih in pesniških oblikah\, z novimi rekonstrukcijami instrumentalne glasbe \nPHYLOMENA\nJasmina Črnčič\, glas\, romanska harfa\, glasbeno vodstvo\nValentina Bellanova\, srednjeveške flavte\nMojca Jerman\, viella \nS slovenskimi nadnapisi \nZa najstarejši repertoar na festivalu bo poskrbel ansambel Phylomena\, ki ga vodi specialistka za srednjeveško glasbo\, pevka in harfistka Jasmina Črnčič.\nBarva granata je spored enoglasnih pesmi 12. in 13. stoletja – uglasbitev ljubezenske poezije\, ki so jih poslušali po vsej Evropi\, tako v plemiških kakor uradniških\, dvornih in meščanskih krogih. To so pesmi v raznih jezikih\, v raznih pesniških in glasbenih oblikah. Vokalne skladbe dopolnjujejo nove rekonstrukcije instrumentalne glasbe\, ki se opirajo na pete melodije in ponujajo priložnost za razmislek in zvočno kontekstualizacijo modalnih struktur.\nKako doživljamo srednjeveško ljubezensko poezijo? Je to opevanje idealov\, ki so preveč popolni\, da bi jih bilo mogoče najti v enem človeškem bitju\, ali žalovanje ob ločitvi od ljubljenega ob zori\, ko se še vedno razlega slavčkova pesem? Tem temam bomo prisluhnili v kontekstu\, ki ga po navadi ne povezujemo s srednjim vekom ali ljubezensko poezijo – v kontekstu ljubezenske bolezni kot stanja\, ki je pogosto zahtevalo pomoč usposobljenega zdravnika in za katerega so v začetku 12. stoletja menili\, da je brez ustreznega zdravljenja lahko usodno. V takšnem kontekstu poezija izgubi sentimentalnost ali banalnost trpečega posameznika\, ki trdi\, da se z vsakim dodatnim trenutkom\, ki ga preživlja brez ljubljenega\, sooča s smrtjo. Pesmi o uničujoči moči zaljubljenih misli nehajo biti podlaga za poenostavljanje in romantiziranje namišljenega pravljičnega srednjega veka\, ki nikoli ni obstajal. Simbolični jezik pesmi namesto tega beremo v luči realnosti\, v kateri sta duh in telo veljala za neločljiva\, umetnost pa ni bila namenjena le zabavi\, temveč je bila nujna za ohranjanje zdravja. \nJasmina Črnčič se je rodila v Mariboru in zdaj živi v Ljubljani. Na podlagi bogatih izkušenj pri zborovskem in gledališkem delu ter klasične izobrazbe se je specializirala za izvajanje srednjeveške glasbe. Je članica kritiško znanih ansamblov za srednjeveško glasbo Sequentia in Per-Sonat\, veliko časa pa posveča razvoju novih pedagoških prijemov\, ki so posebno primerni za študij glasbe zgodnjega in visokega srednjega veka. Poučuje na mednarodnem tečaju za izvajanje srednjeveške glasbe Besalú (Medieval Music Besalú). Kot članica ansambla Carmina Slovenica – tako ansambelska pevka kakor solistka – je nastopila v mnogih odrskih in koncertnih produkcijah na festivalih in prizoriščih po vsem svetu\, med drugim na newyorškem Festivalu 15 Prototype\, Festivalu Melbourne\, Opernih dnevih v Rotterdamu\, v Radialsystemu V v Berlinu\, na Festivalu Holland in festivalu Ruhrtriennale. \nValentina Bellanova je študirala muzikologijo in kljunasto flavto v Firencah\, instrumentalni študij pa je nadaljevala na Visoki šoli za glasbo\, gledališče in medije v Hannovru in ga sklenila s solistično diplomo. V začetku leta 2014 se je preselila v Berlin. Že vrsto let se ukvarja s klasično turško in arabsko glasbo ter proučuje njuno teorijo in estetiko. Med njenimi učitelji neja in modalne glasbe so Ross Daly\, Ömer Erdogdular in Kudsi Erguner\, pri Davidu Bellugiju\, Federicu Marii Sardelliju in Ulrichu Thiemeju paje študirala kljunasto flavto in staro glasbo. Igra turški in arabski nej ter z njima nastopa v glasbenih in gledaliških projektih (Nemško narodno gledališče Weimar\, Severnonemški radio NDR v Hannovru\, Komična opera Berlin\, Berlinska filharmonija\, Nemška opera Berlin\, Labska filharmonija Hamburg\, Konzerthaus Berlin\, Filharmoniki iz Duisburga) in z ansambli\, kot so Inner Unity Ensemble\, Almar’a: Arabski in mediteranski ženski orkester\, Concerto Foscari\, Ansambel Pera\, Ansambel Syriab\, Dj Sara Dziri in Orkester Babylon. Njen prvi solistični album Eremos\, ki je izšel decembra 2021\, združuje njena glasbena in kulturna ozadja in izkušnje\, tudi z zgodnjo zahodno in modalno glasbo\, eksperimentiranjem in tradicijo\, srednjeveško glasbo\, radikalno improvizacijo\, maqamatom in poglobljenim raziskovanjem njihove glasbene govorice. \nMojca Jerman na baročni in klasični violini in srednjeveški vielli raziskuje najrazličnejše žanre\, sloge in zgodovinske vidike glasbe. Po diplomi na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Vasilija Meljnikova je nadaljevala specializacijo iz baročne violine na Konservatoriju za glasbo G. B. Martini v Bologni. Tam je z odliko diplomirala v razredu Enrica Gattija in leta 2021 dobila nagrado italijanskih konservatorijev v kategoriji stare glasbe Premio Nazionale delle Arti. Sodeluje z ansambli za staro glasbo\, kot so Insula Orchestra\, Anima Eterna\, Frau Musika in musica cubicularis. Z lastnimi komornimi skupinami (Piano Trio Rêverie\, tacet ensemble\, Messa di Voce in Nocturnalia) veliko nastopa na festivalih v Sloveniji\, po Evropi (Pariz\, London\, Dunaj\, Budimpešta\, Atene) in v Argentini. Nanjo so najbolj vplivali učitelji Saewon Suh\, Vasilij Meljnikov\, Daniel Rowland\, Priya Mitchell\, Chia Chou\, Tomaž Lorenz\, Enrico Gatti\, Eva Saladin\, Josephe Cottet in Chiara Banchini.
URL:https://www.nasizbori.si/dogodek/43-festival-radovljica-2025-barva-granata/
LOCATION:Cerkev sv. Petra\, Radovljica\, Linhartov trg 30\, Radovljica\, Slovenia
CATEGORIES:Drugo
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.nasizbori.si/wp-content/uploads/2025/08/13-avg-phylomena-foto-lucija-jerman-1jpg-skupna.jpg
GEO:46.3403799;14.1764324
X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cerkev sv. Petra Radovljica Linhartov trg 30 Radovljica Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Linhartov trg 30:geo:14.1764324,46.3403799
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250820T203000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250820T220000
DTSTAMP:20260501T180701
CREATED:20250425T172435Z
LAST-MODIFIED:20250529T074031Z
UID:10007434-1755721800-1755727200@www.nasizbori.si
SUMMARY:Plečnik in a-cappella 2025: 4GIVEN -  3. koncert
DESCRIPTION:VOKALNA SKUPINA 4GIVEN\n“Večer gospel glasbe” \nKristjan Virtič\, prvi tenor\nKristijan Korat\, drugi tenor\nSimon Virtič\, bariton\nMatej Virtič\, vokalni basist in beatboxer \n4Given je slovenska vokalna skupina\, ki predstavlja svež val gospel glasbe pri nas. Od domačih in tujih izvajalcev črnske duhovne glasbe se je kvartet nalezel tipične izraznosti\, s katero so pevci prepričljivi do te mere\, da jih poznavalci postavljajo ob bok celo najimenitnejšim predstavnikom te zvrsti. Gospel standardi s skupino 4Given zazvenijo v pristni interpretaciji\, ki jo zmorejo le redki. Pevci od samega začetka posegajo v aranžmaje pesmi\, s čimer vanje vnašajo tudi elemente vocal play glasbe\, za katero je značilno vokalno oponašanje različnih inštrumentov\, dodatnih zvokov in efektov\, tako da za poln in sočen zvok elektronskih sploh ne potrebujejo. Poleg pisanja priredb ustvarja skupina tudi avtorsko glasbo. Člani 4Givna so z delovanjem v različnih skupinah in projektnih zasedbah pomembno prispevali k uveljavljanju in popularizaciji tovrstne a-cappella glasbe pri nas\, s svojim sodobnim pristopom k črnski duhovni glasbi pa so vedno bolj iskani tudi zunaj domovine.
URL:https://www.nasizbori.si/dogodek/plecnik-in-a-cappella-2025-4given-3-koncert/
LOCATION:Paviljon na Kongresnem trgu\, Kongresni trg\, Ljubljana\, 1000\, Slovenia
CATEGORIES:Drugo,Koncerti in projekti zborov
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.nasizbori.si/wp-content/uploads/2025/04/4givenjpg-4.jpg
ORGANIZER;CN="im.puls art":MAILTO:houska@siol.net
END:VEVENT
END:VCALENDAR