Lansko pomlad je pri eni osrednjih kulturnih ustanov naših rojakov v Benečiji, pri Centru za kulturne raziskave Bardo, izšla zanimiva in pomenljiva monografija Eloì, Eloì lemà sabahtàni, podnaslovljena Križev pot, posvečen Beneškim Slovencem. Premišljeno zasnovana knjiga na izviren način večplastno zgovorno sporoča zgodovino in opozarja, obuja spomin in ponuja v razmislek. Tri umetnosti povezuje zgodovinska rdeča nit, esejistično pero pa s pomenljivim sporočilom zaokrožita likovni odmev na vsebino in njeno občutenje z glasbo.
Dvojezično slovensko-italijansko monografijo uvaja literarno-svetopisemsko obarvana utemeljitev vsebine. Jedro monografije, dejanske postaje križevega pota, predstavljajo orisi življenjskih poti izbranih petnajstih slovenskih duhovnikov, ki so med rojaki v Benečiji v zapletenih zgodovinskih, kulturnih in predvsem ogrožujočih političnih okoliščinah že daleč pred izbruhom fašizma in še v času sodobne Italije delovali od poznega 19. stoletja do komaj že minulega časa. Bili so v svojih okoljih rojakom in širši narodni okolici ne le duhovna in človeška opora, marveč pomembni pobudniki in nosilci gospodarskega in kulturnega utripa, pri tem pa v mnogih tudi osebno ogrožujočih okoliščinah za vztrajanje in ohranitev narodnostne skupnosti naprecenljivo zaslužni. Zaradi njih, njihove trdnosti in vztrajanja – najstarejši med predstavljenimi se je rodil leta 1845, zadnja med izbranimi sta v visoki starosti umrla leta 1994 – se ta še vedno uči, še vedno poje, vsakovrstno ustvarja ter živi, dopolnjuje slovensko jezikovno in kulturno dediščino in s tem bogati svojo in širšo skupnost.
V polesejstično zasnovani zgodovini povezuje knjiga ob življenjepisih pomembnih rojakov tri umetnosti, besedo, sliko in glasbo. Zgodovina zaživi z besedo, v sliki in z glasbo, ki zazveni z zgoščenke. Prolog in eseje k štirinajstim postajam križevega pota ter dodani postaji vstajenja je prispeval duhovnik, narodno-veski buditelj in publicist Renzo Calligaro, zgodovinar in publicist, avtor razprav in knjig o pestri zgodovini Nadiških dolin Giorgio Banchig je zgovorno povzel življenjepise petnajstih Čedermacev, slikar Luigi Moderiano pa je križevpotne postaje videl v zadržani igri dreves, kamna in različnih lomljenih svetlob.
Na enem ovitku zgoščeno spoznamo ustvarjalne poti sodelujočih avtorjev, na drugem pa se bralci glasbeniki razveselimo glasbene podobe tega križevega pota. 16 meditativnih, elegično naravnanih, motetno ubranih skladb z naslovi posameznih postaj je na svobodno parafrazirano besedilo križevega pota komponiral glasbenik iz Benečije Fabio Feruglio. Glasbene miniature z nadihom arhaičnega, posamezne za visoke glasove, večino za mešani zbor, z nekaj solističnimi odlomki in sklepno slavilno alelujo, sta kot glasbeni del izdaje v skupnem trajanju dobrih 20 minut za ploščo posnela Vokalna skupina Gallina pod vodstvom Ane Erčulj in Barski oktet, ki ga vodita David Klodič in David Tomazetič. Posnetki so nastali v župnijski Cerkvi sv. Janeza Krstnika v Preski pri Medvodah. Za zvočno podobo posnetka so poskrbeli producentka Ana Erčulj in snemalec Andrej Iussa, mastering pa je delo Davida Klodiča. Ploščo v sklepnem delu knjige spremljajo besedila skladb v obeh jezikih izdaje in podatki o sodelojočih glasbenikih.
Kot prevajalca sta pri izdaji sodelovala Živa Gruden in Igor Tuta. Oblikovno reprezentativno, vsebinsko prepričljivo domišljeno in večplastno pomenljivo izdajo, ki zaznamuje 50-letnico delovanja Centra za kulturne raziskave Bardo, sta uredila Luisa Cher in Igor Černo, monografijo, ki jo je podprla Avtonomna dežela Furlanija – Julijska krajina, pa so omogočili in pri njej sodelovali Muzej rezijanskih ljudi, Društvo beneških likovnih umetnikov, Kulturno društvo Ivan Trinko, Zbor Jacobus Gallus, Inštitut za slovensko kulturo in Rafaelova družba.
