Loading Events

« Vsi dogodki

  • Dogodek se je že zgodil.

HOBIT – fantastična epska zgodba

29. 12. 2017

| 7,50

DEAN BURRY

OPERA HOBIT – FANTASTIČNA EPSKA ZGODBA

Premiera: 6. 12. 2017, 18.00
Ponovitve:
7. 12. 2017, 9.00 in 11.30
8. 12. 2017, 9.00 in 11.30
9. 12. 2017, 11.00
10. 12. 2017, 17.00
29. 12. 2017, 11.00 in 17.00
19. – 23. 3. 2017, 9.00 in 11.30

Ljubljana, Cankarjev dom, Linhartova dvorana

Opera Hobit skladatelja Deana Burryja je priredba znanega istoimenskega romana J. R. R. Tolkiena, ki pripoveduje zgodbo o skromnem Bilbu Bogataju. Zapečkarski hobit je ravnodušen do avantur onkraj domačega praga, a se na prigovarjanje modreca Gandalfa poda na nepredvidljivo pustolovščino s škrati. Ti želijo osvojiti izgubljeni zaklad in ukaniti zmaja Smauga, ki leži na njihovem zlatu. Bilbo se spremeni v neustrašnega junaka, ki spozna, da je v njem več poguma kot bi kdorkoli mislil, celo on sam.

Letos mineva osemdeset let, odkar je v slovenskem prevodu prvič izšla ena od najbolj branih knjig mladinske književnosti Hobit angleškega pisatelja J. R. R. Tolkiena. V tem jubilejnem letu pripravljamo prvo slovensko izvedbo mladinske opere Hobit.

Opero za otroški zbor, bariton in manjši komorni ansambel je skladatelj Dean Burry napisal za Kanadski otroški operni zbor in je bila prvič izvedena leta 2004 v Torontu. V Cankarjevem domu v Ljubljani bo na sporedu od 6. 12. 2017 do 23. 3. 2018 v izvedbi mladinskega zbora Glasbene matice in študentov Akademije za glasbo v Ljubljani.

 

Skladatelj o knjigi in operi Hobit – uglasbitev epske zgodbe izpolnitev njegovih otroških sanj

Kot mlad fant je bil navdušen nad vsem fantastičnim – zmaji, velikani, grško in egipčansko mitologijo, srednjeveškimi vojnami in orožjem. Hobita je prvič prebral, ko mu je bilo deset let in knjiga ga je očarala. »Pisatelj je tako prepričljivo opisoval izmišljeni svet, da se je zdel resničen. Bolj kot fantastični roman je spominjal na zgodovinsko povest.« Privlačnost Tolkienovega romana je med drugim v tem, da so v srednji svet prenešene karakteristike realnega sveta, domišljija in realnost se prepletata. Burry je domišljijske podobe skušal podpreti z glasbo. V kompoziciji je več glasbenih govoric, ki jih narekujejo različne narave prebivalcev srednjega sveta. Glasba odraža epsko zasnovo, a hkrati zrcali glavne karakteristike raznovrstnih vlog: preprostost hobitov, prizemljenost škratov, lahkomiselnost vilinov, škodoželjno pretkanost goblinov in aroganco Smauga. Himna škratov daje slutiti prostranost ruske ljudske pesmi. Vilini prepevajo v duhu francoskega renesančnega madrigala. Goblinova trda in disonančna govorica spominja na nemški ekspresionizem. Melodije hobitov pa obujajo zvoke Burryjeve rodne Nove Funlandije. »Domišljija, ki je ukoreninjena v realnosti, daje občutek resničnosti. Gre hkrati za nekaj tujega in domačega, neznanega in poznanega, kar daje osnovo za dobro gledališko delo.«

 

Tolkienov srednji svet hobitov, škratov, vilinov, goblinov, vargov …

Christopher Hoile je po svetovni premieri v gledališki kritiki zapisal, da opero odlikuje dobra lastnost – izogibanje moraliziranju, ki tako pogosto pokvari gledališke predstave za otroke. Namesto tega opera niza celo vrsto razburljivih epizod, v katere so vpleteni Bilbo in škrati, ki pri načrtovanem velikem podvigu nehote trčijo ob različne prebivalce srednjega sveta (viline, gobline, varge). Bilbo se na pot poda omahljivo, brez entuziazma in večkrat toži po brezskrbnosti domače votline in mirnem srebanju skodelice čaja. Spoznava, da je avantura vse prej kot prijetna. Skupaj s škrati naleti na kup nevarnih ovir, a Burry bolj namiguje kot jasno kaže na to, da je samo sodelovanje med prebivalci srednjega sveta tisto, ki vodi do uspeha. Ne izogne se niti temi smrti. Ne izpostavlja uničenja zmaja Smauga, pač pa smrt škrata Thorina, zaradi česar opera ni samo materialistična avantura, ampak pustolovščina, ki terja življenje enega od glavnih junakov. Ta se pred smrtjo zave svojih napak in kot najvišjo vrednoto prizna zvesto prijateljstvo.

Hobit ni samo opera za otroke, ampak tudi opera, v kateri nastopajo otroci sami. Mladinski pevski zbor Glasbene matice z zborovodkinjo Irmo Močnik je k sodelovanju pri pripravi tega projekta povabil še druge mlade pevce ter študente Akademije za glasbo v Ljubljani. Za zbor je to že šesti glasbeno–scenski projekt v zadnjih letih, ki otrokom ponuja neposredno izkušnjo glasbenega gledališča in večdimenzionalnega umetniškega ustvarjanja. Tudi za študente glasbe je nastop v operi pomembna dopolnitev njihovega rednega študijskega programa. Projekt sledi strategiji Glasbene matice, da mladim poustvarjalcem nudi možnost sodelovanja v pomembnejših vokalno-instrumentalnih projektih in skupnega ustvarjanja s profesionalnimi glasbenimi in gledališkimi umetniki. Glasbena matica s tovrstnimi opernimi uprizoritvami kot eno redkih društev skrbi za profesionalno predstavitev kakovostne operne literature, napisane za otroke.

Dean Burry, skladatelj in pedagog iz Toronta ter umetniški vodja kanadskega ansambla otroške opere (Canadian Children’s Opera Company). Od leta 1997, ko je zasnoval sloviti pošolski operni program, je eden ključnih akterjev pri razvoju odseka za vzgojo in nagovarjanje občinstva skupine Canadian Opera Company. Kot programski vodja, glasbeni direktor in gledališki režiser je ustvaril več kot petdeset opernih del z mladimi pevci/igralci v različnih torontskih skupnostih. Razvil in/ali realiziral je številne uspešne projekte povezovanja z občinstvom za ustanove kot so Canadian Children’s Opera Company, Canadian Opera Company, Soundstreams, Ontarijski umetnostni svet, Live Bait Theatre, Kraljevi konservatorij za glasbo, Ontarijski inštitut za pedagoške študije in Šolski svet okrožja Toronto. Deluje tudi kot profesor sodobne in kanadske glasbe na šoli za glasbeno umetnost Glenna Goulda Kraljevega konservatorija.

Večkrat nagrajeni skladatelj in libretist je napisal dvanajst gledaliških del za mlade, ki so bila predstavljena doma in na tujem, mdr. Hobit, The Secret World of Og, The Scorpions’ Sting, The Bremen Town Musicians, Le nez de la sorcière, The Vinland Traveler, Angela and Her Sisters, Pandora’s Locker in The Sword in the Schoolyard. Njegova opera Brata Grimm, ki je nastala leta 1999 po naročilu gledališke skupine Canadian Opera Company, je bila poustvarjena več kot šeststokrat in velja za »največkrat izvajano kanadsko opero vseh časov« (Bill Richardson, oddaja Saturday Afternoon at the Opera mreže CBC). Opera je dosegla več kot 175.000 poslušalcev iz Toronta, Ottawe, Winnipega, Saskatoona, Calgaryja, Edmontona, Nashvilla, Chicaga in valižanskega Cardiffa, leta 2015 pa bila predstavljena v brazilski različici (v portugalščini).

Leta 2011 je Ontarijska umetnostna fundacija Deanu Burryu podelila skladateljsko nagrado Louisa Applebauma kot priznanje njegovih izjemnih dosežkov v glasbi za mlade.

Foto Tina Ramujkić

Avtorji predstave:

Dean Burry (1972), avtor glasbe in priredbe besedila po knjigi J. R. R. Tolkiena Hobbit
Prevod petih besedil libreta: Irma Močnik
Prevod govorjenih besedil libreta: Dušan Ogrizek iz knjige J. R. R. Tolkien: Hobit ali Tja in spet nazaj, Mladinska knjiga, 1986

Ustvarjalci predstave:

Režija: Nana Milčinski
Dirigenti: Zoran Bičanin, Iztok Kocen, Črt Lasbaher
Koreografija in asistentca režije: Mateja Jerebic
Kostumografija: Maja Možic
Scenografija: Jaro Ješe
Video: Andrej Intihar
Lektor: Jože Faganel
Izdelava kostumskih dodatkov in asistentca kostumografije: Tina Curk
Izdelava svetlobnega meča: Igor Remeta

Mladinski pevski zbor Glasbene matice Ljubljana
Zborovodkinja Irma Močnik
Profesorica petja in mentorstvo solistom mladinskega zbora: Tanja Rupnik
Korepetitorji: Nina Skebe, Metoda Kink, Vladimir Mlinarić

Marko Erzar, študent oddelka za solo petje Akademije za glasbo v Ljubljani
Tom Kobe, diplomant Konsevatorija za glasbo Jurij Slatkonja
Mentorica: Barbara Jernejčič Fürst

Matej Prevc in Simon Podjaveršek, učenca solo petja Glasbene šole Vič Rudnik
Mentorica: Katja Konvalinka

Komorni ansambel Akademije za glasbo v Ljubljani
Iztok Kocen, Zoran Bičanin, Črt Lasbaher, študenti oddelka za dirigiranje Akademije za glasbo v Ljubljani
Mentor: Simon Dvoršak

Umetniška vodja projekta: Katja Konvalinka
Producentki: Barbara Rogelj, Veronika Brvar

Koprodukcija: Cankarjev dom, Glasbena matica Ljubljana, Akademija za glasbo v Ljubljani in Slovensko komorno glasbeno gledališče v sodelovanju z Zavodom Morpheus.

NASTOPAJO:
STARI BILBO: Uroš Smolej
BILBO BOGATAJ: Filip Klančnik, Adrijan Ignjatović, Aljaž Pečnik
GANDALF: Marko Erzar, Matej Prevc
SMAUG: Tom Kobe, Simon Podjaveršek
GOLLUM: Mina Milanko, Neža Tuma
THORIN: Loti Rozman, Petra Kodba
DWALIN: Sara Trobiš, Filip Klančnik
BALIN: Ema Svete, Vita Škrabar
FILI: Brina Stankovič Elesini, Ema Babič
KILI: Matic Jakšič, Manca Novljan
BOMBUR: Karolina Bagarič, Lara Zajc
BIFUR: Izabela Stropnik, Lara Vadnjal
BOFUR: Ita Sieberer, Lan Zupančič
OIN: Livija Smrkolj, Erik Škarja
GLOIN: Neža Zupanič, Hana Fatur
NORI: Luna Mercina, Samuel Škarja
DORI: Petra Kodba, Karolina Bagarič
ORI: Aljaž Pečnik, Sara Trobiš, Hana Svete
TRANDUIL: Klara Gantar, Zachary Box, Filip Klančnik
ELROND: Samuel Box, Jakob Zupanič, Simon Zgonc
AZOG, veliki Grdin: Zachary Box, Bernard Dobravec
BOLG: Brina Vuković, Zachary Box, Simon Zgonc
ŽUPAN: Bernard Dobravec, Simon Zgonc, Maj Zore
BARD: Jakob Zupanič, Matic Jakšič

VARGI:
Hana Svete, Ema Babič, Lara Zajc, Izabela Stropnik, Ita Sieberer, Livia Smrkolj, Neža Zupanič, Luna Mercina, Adrijan Ignjatović, Lan Zupančič, Erik Škarja, Samuel Škarja, Aljaž Pečnik

HOBITI, GRDINI, ZMAJEV REP:
Laura Cerar, Liana Drolc, Nik Furlan, Iza Jamšek, Luka Mali, Pia Novak, Lana Podobnikar, Klara Sonc, Ana Julija Zagorc, Mina Milanko, Lia Saje, Zarja Šketa, Brina Vukovič, Laura Hudobivnik, Neža Tuma, Bernard Dobravec, Jakob Zupanič, Simon Zgonc, Zachary Box

JEZERNIKI (Pojejo tudi Hobite, Grdine, Škrate, Vile …)
Eva Hlebš, Zala Maček, Lučka Špendal, Žana Todorovič, Irena Gnezda, Lucija Maček,
Loti Rozman, Vita Škrabar, Brina Stankovič Elesini, Manca Novljan, Lara Vadnjal, Hana Fatur, Ema Svete, Bernard Dobravec

VILINI:
Emma Horvat Imre, Teja Kranjčec Gošnjak, Tamara Šmit, Živa Strgar, Lar

Foto Tina Ramujkić

 

Predstava je primerna za otroke od 9. leta dalje.

Cena vstopnic:

  • 7,50 EUR
  • 10 % popust za skupine nad 20 otrok iz Ljubljane
  • 15 % popust za skupine nad 20 otrok izven Ljubljane

Rezervacije vstopnic za skupine:
Kristina Jermančič
T: (01) 24 17 161
kristina.jermancic@@cd-cc.si

Prodaja vstopnic:
Informacijsko središče Cankarjevega doma
Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana
T: (01) 24 17 299, 24 17 300
E: vstopnice@cd-cc.si

Ob delavnikih je odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami.

Organizator

Glasbena matica Ljubljana
Telefon:
+386 (1) 421 05 93
E-pošta:
Spletna stran:
www.glasbenamatica.si

Prizorišče

Cankarjev dom, Linhartova dvorana
Prešernova cesta 10, Ljubljana, 1000 Slovenia