Komorni zbor Megaron: Prišla je Luč

Božične skladbe slovenskih skladateljev – Zgoščenka, Komorni zbor Megaron, sopran Marta Močnik Pirc, bariton Marcos Fink, orgle Tilen Bajec, zb. Damijan Močnik, Kulturno društvo Megaron, Ljubljana, 2018

Komorni zbor Megaron z izbranimi koncertnimi programi, uspehi na tekmovanjih, rednim sodelovanjem s slovenskimi in tujimi simfoničnimi orkestri ter uspešnimi koncertnimi turnejami po Evropi in ZDA zarisuje sled na slovenskem glasbenem prizorišču. Z izdajo zgoščenke Prišla je Luč pod umetniškim vodstvom Damijana Močnika je tako z izborom skladb kot študioznim in svežim pristopom k izvedbi dopolnil zvočne zapise slovenske glasbene preteklosti.

Na zgoščenko je uvrščenih 17 božičnih skladb slovenskih skladateljev. O njihovem izboru je Damijan Močnik povedal: »Slovenskim skladateljem, živečim v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, je ustvarjalna struna ob božiču zapela na posebno šarmanten način. Izbor skladb ne želi biti antologijski, ampak je zelo oseben. Na dirigentski pult sem postavil tiste skladbe, ki me vsako leto v božičnem času znova in znova navdihujejo in si brez njih ne morem predstavljati pravega slovenskega božiča. Izbrane skladbe odlikujeta očarljiva melodika in zanimiva orgelska spremljava z učinkovitimi uvodi in medigrami; pri nekaterih občutimo plesno vzdušje, značilno za pozni barok in klasicizem, spet pri drugih barvite harmonije pozne romantike. Miniaturne mojstrovine nas nagovarjajo tudi danes in nam z zvočnimi freskami slovensko unikatno slikajo čudovito skrivnost Božjega učlovečenja.«

Uvodna skladba tržaškega skladatelja Ubalda Vrabca (1905–1992) Bila je noč na besedilo Vinka Beličiča je primer čudovite simbioze besede in glasbe ter predstavlja pomembno mesto v skladateljevem opusu. Poglejte čudo se godi je delo izpod peresa očeta slovenskega zborovskega komponiranja Gregorja Riharja (1796–1863) z značilnim fanfarnim motivom razloženega akorda v uvodu in medigri ter svežo klasicistično melodiko v solističnem in zborovskem delu. Neverjetno je, kako je pravzaprav skladateljskima samoukoma Leopoldu Cveku (1814–1896) in Andreju Vavknu (1838–1898) uspelo ustvariti tako polnokrvno in iskrivo glasbo, polno svežih melodičnih domislic, ki zazvenijo nezamenljivo slovensko, čeprav nikakor ne gre za citate ljudske glasbe. Oba sta bila učitelja in organista v Cerkljah na Gorenjskem, kjer je njun naslednik na cerkljanskem koru skladatelj in zborovodja Damijan Močnik. Cvekovi sta skladbi Slava na višavi in Raduj, človek moj, Vavken pa je na zgoščenki zastopan kar s štirimi deli: Pastirci, kam hitite, Veselite se narodi, Zveličar dan’s se je rodil in Zveličar preljubi je prišel nocoj. V isti slogovni okvir lahko uvrstimo tudi skladbo neznanega skladatelja Mesto Betlehem počiva in po ljudski melodiji nastalo Slava Bogu na višavah znanega zapisovalca ljudske glasbe Franca Kramarja. Slednja vzbudi pozornost z zanimivim soočenjem angelskega speva v ženskih glasovih, ki je plod skladateljeve ideje in pripovedovanjem božične zgodbe z ljudsko melodiko v moških glasovih.

Skladbe skladateljev iz kompozicijskega jutra slovenske zborovske tradicije se na zgoščenki prepletajo z deli ustvarjalcev, rojenih na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Dosežke svojih predhodnikov so nadgradili predvsem z barvitejšo harmonsko govorico. Skladateljski samorastnik Alojzij Mav (1898–1977) oblikuje Božično noč tako, da čudovit romantičen sopranski solistični spev oklepata mehko zveneča zboru namenjena dela. Hugolin Sattner (1851–1934) tudi v božičnih skladbah Noč božična, sveta noč in manj znani Blažena noč kaže kompozicijsko mojstrstvo z oblikovanjem preprostega gradiva, ki ga razvije v učinkovit poznoromantični zvočni svet. Pravo presenečenje je domala neznana skladba Angelsko petje Franceta Kimovca (1878–1964) v zahtevnem osemglasnem zborovskem stavku, ki zazveni kot Mendelssohnova glasba, nadgrajena z nekoliko bolj poznoromantično harmonsko podobo. Osrednji del skladbe je z očarljivim spevom namenjen solističnemu baritonu ob spremljavi orgel. Skrbno, skorajda koncertantno izpisan orgelski part, ki učinkovito dopolnjuje in nadgrajuje zborovski del, odlikuje skladbi Radujte vsi krogi se zemlje Matije Tomca (1899–1986) in Pastirčki, iz spanja vstanite nocoj Blaža Arniča (1901–1970). Čustveno zanosno melodiko, podkrepljeno s polnimi, včasih tudi presenetljivo nenavadno zvenečimi akordi, lahko zaslišimo v malo znani, vendar odlični skladbi Zvezde gorijo Mirka Renerja (1919–1993), ki je po drugi svetovni vojni živel v ZDA in Kanadi.

Solistične dele sta na zgoščenki odpela izvrstna solista, sopranistka Marta Močnik Pirc in basbaritonist Marcos Fink, spremljavo na orglah Orglarstva Močnik v župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem je spretno oblikoval Tilen Bajec. Producent je bil Blaž Tomšič, snemalec in zvokovni mojster pa A. R. – Zvokovna terapija. Privlačno zunanjo podobo zgoščenke je zasnoval Ambrož Močnik.