Kraljica glasbil kot spodbuda in izziv

Nove orgle, za katere je od konca lanskega leta bogatejša koprska stolnica Marijinega vnebovzetja, so postale spodbuda za pestro koncertno dejavnost, ki jo župnija, občina in koprske kulturne ustanove načrtujejo na Obali.

»Začelo se je leta 2017, ko je švicarska fundacija Tonhalle iz Züricha zaradi celovite obnove koncertne in kongresne dvorane objavila razpis za pridobitev njihovega dotedanjega koncertnega instrumenta,« začenja zgodbo o novi monumentalni dragocenosti vodja projektne skupine za pridobitev in postavitev kraljice glasbil v koprski stolnici, Miran Bordon. »Zavedali smo se, da se spuščamo v veliko in zahtevno akcijo, pri kateri bodo morali moči združiti številni akterji. Goriški organist Mirko Butkovič je v sodelovanju z orglarjem Francescom Taninom predstavil priložnost za pridobitev švicarskega glasbila. Zatem je bila naš sogovornik komisija švicarske fundacije Kongresshaus iz Zuricha, ki je prišla v Koper preverit, ali je naša stolnica primerna za postavitev njihovega instrumenta in ali je projekt dozorel za izvedbo. Odločila je, da smo med sedmimi prijavljenimi prav mi najprimernejši za prevzem instrumenta. Arhitekt Boštjan Furlan je sprojektiral čudoviti pevski kor, Andrej Lovšin iz podjetja Geoit pa je poskrbel, da je kor v cerkvi tudi postavljen.«

5581 piščali postavlja te orgle po velikosti na prvo mesto v Sloveniji. Imajo 69 zelo karakterističnih registrov, ki omogočajo ustvarjalcem in izvajalcem zelo veliko interpretacijskih možnosti, poslušalcem pa obilo užitka. »Med številkami je morda najzanimivejša naslednja,« dodaja Bordon: »Ta 16-tonski instrument je v Koper pripeljalo sedem tovornjakov, investicijo pa ocenjujemo na približno 650.000 evrov, četudi je bil instrument doniran. Da smo oziroma bomo projekt lahko izpeljali, se moramo zahvaliti mnogim manjšim in nekaterim večjim donatorjem, pa seveda mestni občini Koper in Ministrstvu za kulturo, ki so prepoznali vrednost investicije oziroma priložnost, ki bo slovenski Obali, pa tudi širšemu slovenskemu prostoru ponudila možnost kulturnega razmaha in razvoj na področju koncertnega repertoarja za orgle.«

Blagoslov in inavguracija novih orgel

Orgle so v začetku novembra doživele blagoslov in inavguracijo v obliki t. i. Inavguracijskega festivala, ki je obsegal sedem koncertnih dogodkov. Pri blagoslovu so zapeli združeni cerkveni pevski zbori slovenske Istre pod taktirko Mirana Bordona, Valentine Baričič in Mateja Lazarja, sodeloval je organist Mirko Butkovič. Orgle je blagoslovil koprski škof Jurij Bizjak, dogodka pa se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor. Kljub težkim časom, ki jih je še kako zaznamovala epidemija, so se zbori odlično pripravili. Naštudirali so skladbe Stanka Premrla in Hugolina Sattnerja ter nekatera nova dela, med temi mašo Andreja Makorja ter Psalm 150 Georga Talbota in Ave verum Willa Todda, obe v priredbi Mirana Bordona. »Prav posebej mogočno pa je zazvenel Rutterjev zborovski Amen z orgelsko spremljavo.

Na prvem koncertu festivala je s solističnim recitalom nastopil organist Pier Damiano Peretti, profesor orgel na dunajski Univerzi za glasbo in uprizoritveno umetnost, cenjen italijanski umetnik, ki ga gostijo nekateri najpomembnejši festivali v Evropi, Izraelu, Kanadi in na Daljnem vzhodu. V njegovi izvedbi so v Kopru zazvenela dela Vivaldija, Francka, Guilloua in Liszta. Sledil je koncert organista Tomaža Sevška, ki ga poznamo kot vodilnega slovenskega mojstra tega glasbila. Izvedel je dela slovenskih skladateljev Primoža Ramovša in Blaža Arniča ter velikanov evropske orgelske ustvarjalnosti Bacha, Messiaena in Alaina. Zadnje dni novembra je tam nastopil 32-letni David Cassan, eden pomembnejših organistov svoje generacije, ki deluje pod okriljem l’Oratoire du Louvre v Parizu, ki je zagotovil, da se bo v Koper še vrnil.

APZ Univerze na Primorskem pod vodstvom Ambroža Čopija

Koncert sodobne slovenske sakralne glasbe

21. novembra so se v koprski stolnici predstavili Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem z organistom Mirkom Butkovičem pod taktirko Ambroža Čopija in Dekliški zbor Akademije za glasbo v Ljubljani z organistom Mariom Perestegijem pod vodstvom Marka Vatovca in Lare Willewaldt. Na programu so bile novitete mladih slovenskih skladateljev in nekatera dela, naročena prav za to priložnost.

»Priprave na ta koncert so se začele pred tremi leti,« je pojasnil umetniški vodja festivala Aegis Carminis, skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi. »Takrat mo v okviru festivala začeli sodelovati z Dekliškim zborom Akademije za glasbo, ki ga vodi Marko Vatovec, in hkrati izvedeli, da v Koper iz Švice prihajajo nove orgle. Zato smo se odločili, da naslednji skladateljski natečaj razpišemo za mešani zbor in orgle oziroma za zbor enakih glasov in orgle. Vemo, da je pri nas sakralne glasbe za te zasedbe veliko, vendar pa je ta namenjena predvsem bogoslužju, manj pa je tu tehtnih koncertnih del za to zasedbo, zato smo se odločili, da bomo poskusili zapolniti to vrzel. Odziv na razpis nas je presenetil, bil je kar precejšen, prejeli smo 17 del enajstih avtorjev, večinoma mladih slovenskih skladateljev. Zavedati se je treba, da komponirati za zbor in orgle ni enostavno, instrument je treba dobro poznati, vedeti, kaj tehnično zmore in kako umestiti zbor ob njegov zvok.

Prispela dela je pregledala žirija, ki so jo sestavljali skladatelji in zborovodje Damijan Močnik, Tadeja Vulc in Andrej Makor, in ta je prepoznala nesporno kakovost nekaterih skladb. Razdelila je tri nagrade, dve skladbi pa je priporočila za izvajanje. To so bila osrednja dela koncerta, ob te pa smo umestili še tri starejše kompozicije in dve, ki sta za to priložnost nastali na našo pobudo.«

Prve tri nagrade skladateljskega natečaja so prejeli Klara Mlakar, Matej Kastelic in Gašper Jereb

Tako je nastal izjemno zanimiv, zaokrožen program, ki je pokazal vso raznolikost del, slogovno in zahtevnostno, zvečine najmlajše slovenske skladateljske generacije, začenši z noviteto Introitus caeremonialis nekoliko starejšega primorskega avtorja Bojana Glavine, prikupno Missa de Angelis Tineta Beca, ki sta ji sledili nagrajeni deli Out of the depths Klare Mlakar in Terra tremuit Mateja Kastelica, obe zahtevni in izpovedno močni za mešani zbor in orgle. Akademskemu zboru Univerze na Primorskem, Mirku Butkoviču in zborovodji Ambrožu Čopiju je v drugem delu večera sledil nastop Dekliškega zbora Akademije za glasbo v Ljubljani, organista Maria Perestegija in dirigenta Marka Vatovca, v eni od skladb Gašperja Jereba pa se je odlično predstavila tudi študentka dirigiranja Lara Willewaldt. Nastop Dekliškega zbora ljubljanske Akademije za glasbo je uvedla različica starejšega dela za zbor visokih glasov in orgle, Missa sancti Francisci Asisiensis Damijana Močnika, v katero je avtor vključil tudi solo violino (Jelena Pejić), sledila je solistična Gloria Črta Sojarja Voglarja, za njo pa nagrajena Sanctus za visoke glasove in orgle pod taktirko Lare Willewaldt in priporočena Ave Mariaza isto zasedbo pod vodstvom Marka Vatovca, ki sta izšli izpod peresa Gašperja Jereba. Sledili sta še dve deli Klare Mlakar, Cantate Domino za zasedbo visokih glasov z orglami in pa izrazno močna orgelska skladba Conclusio solemnis za svečani zaključek koncerta. »Gre za tehtna dela slovenskih avtorjev, ki bodo gotovo odmevala tudi na tujih odrih ob delih uveljavljenih tujih komponistov v izvedbi uglednih evropskih zasedb in dirigentov,« še pove zborovodja in skladatelj Ambrož Čopi.

**Bojan Glavina** pripada srednji slovenski skladateljski generaciji, na ljubljanski Akademiji za glasbo je najprej diplomiral iz orgel pri Hubertu Bergantu, veliko let pozneje pa še iz kompozicije pri Marku Mihevcu. Deluje kot klavirski pedagog, veliko njegovih del je posvečenih prav njegovim učencem in tudi sicer ustvarja predvsem klavirske miniature, v njegovem opusu pa so tudi zborovske kompozicije in dela za komorne zasedbe. Orgelska skladba ***Introitus caeremonialis*** je nastala na pobudo Ambroža Čopija, ki je skladbi določil tudi uvodno mesto koncerta in naslov. Gre za svečano akordično preludiranje z gostejšimi harmonskimi sklopi in kadencami, ki ustvarjajo zvočno pokrajino v vsem sijaju bogatih orgelskih registrov. Delo je na koncertu izvedel goriški organist Mirko Butkovič.

**Tine Bec** sodi v mlajšo slovensko skladateljsko generacijo, kompozicijo je študiral pri Janiju Golobu, predtem pa se je v večji meri posvečal solopetju in klavirju. Pozneje se je posvetil zborovstvu kot asistent Ambroža Čopija in Stojana Kureta, danes vodi več svojih zborov in vokalnih skupin ter veliko ustvarja prav na področju vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe. Njegova ***Missa de Angelis*** za zbor in orgle je nastala leta 2019 na željo prijatelja Roka Pogačnika, zaželel si je mašo po zgledu Domenica Bertoluccija. V vseh stavkih maše se izmenjujeta enoglasni gregorijanski koral in harmonizacija korala. V nekaterih delih se pojavijo fragmenti koralov kot samostojni motivi. »V orgelski part nisem vpisal točno določene registracije,« pove skladatelj, »označil sem zgolj dinamične spremembe in mestoma z besedami zapisal želeno zvočno barvo. S tem sem organistu oziroma izvajalcu prepustil svobodo pri izbiri registracije. Prav ta me je v koprski stolnici posebno navdušila, nadvse očaran sem bil nad možnostmi, ki jih ponuja novi stolni instrument; ta mi je dal novih spodbud v smer orgelskega ustvarjanja v prihodnje.«

**Klara Mlakar** je 22-letna študentka kompozicije na Visoki šoli za glasbo v Karlsruheju v razredu Markusa Hechtlea in Wolfganga Rihma. Tja se je odpravila po diplomi iz kompozicije in glasbene teorije pri Vitu Žuraju na ljubljanski Akademiji z glasbo. Na Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu je študirala tudi orgle pri Daliborju Miklavčiču. O izvedbi svojih treh del je povedala: »Zelo sem počaščena, da so bila moje skladbe uvrščene v program. Največja nagrada se mi zdi to, da so skladbe lahko izvedene, saj je to vendar namen ustvarjalca. Da pa je delo lahko zazvenelo na tako čudovit način, s tako čudovitim zborom in na tako čudovit instrument, pa je pravi blagoslov.« Svojo prvonagrajeno skladbo ***Out of the depths*** za mešani zbor in orgle je opisala z naslednjimi besedami: »Skladba je obupan klic Gospodu, naj se moj glas sliši. Nastajala je namreč v koronačasih, ko nam je bil glas odvzet, nismo imeli nastopov, nismo imeli več pravega stika z glasbo. Besedilo, ki je angleški prevod latinskega svetopisemskega psalma 129/130 *De profundis*, me je navdihnilo, da sem spregovorila o tem, kako je lahko moj glas ponovno slišen, čeprav je trenutno nekje globoko v tleh. Skladba ***Cantate Domino*** za dekliški zbor in orgle je slavilna skladba, ki sem jo napisala kot organistka in nekoč tudi članica otroške pevske skupine v svoji župniji, kjer nam je pogosto manjkalo primerne literature za naš sestav. S tem delom sem želela dodati svoj prispevek v ta skromni pevski repertoar v povezavi z mogočnimi orglami. Sklepna skladba ***Conclusio Solemnis*** pa je nastala po naročilu prav za to priložnost. Pisala sem jo v Nemčiji, ko sem prek socialnih omrežij že slišala krajše posnetke in tako zaslutila, kakšne možnosti ponuja novi koprski instrument. Pisala sem v velikem pričakovanju, kako jih bom doživela sama, in tako ustvarila kar zahtevno delo, ki je v interpretaciji prof. Perestegija zazvenelo v skladu s pričakovanji.«

Leta 1994 rojeni Matej Kastelic končuje študij na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer študira kompozicijo pri Urošu Rojku, ob tem pa obiskuje tudi program glasbene teorije in pedagogike. Njegov opus je že razmeroma številčen in bogat, v večji meri se posveča prav vokalni ustvarjalnosti, a ne le tej. Njegova dela so zazvenela že v Pragi, Montreuxu, Tolosi, Tajpeju, Rusiji, na Poljskem, Švedskem, v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem, Madžarskem in še kje. Skladba ***Terra tremuit*** za mešani zbor in orgle je na skladateljskem natečaju tekmovanja Aegis Carminis skladatelju prinesla drugo nagrado strokovne žirije. Nastala je v letošnjem letu, »v temačnem času, ki nas je zaznamoval,« kot pravi avtor. Zatresla so se nam tla pod nogami, tako ali drugače. S to kompozicijo želim prikazati svoj glasbeni prisluh, izkušnjo sedanjega časa in morebitno slutnjo mirne, tihe prihodnosti. Besedilo Psalma 75 (za velikonočno nedeljo) nas optimistično nagovarja, da bo tudi ta pretres izzvenel v tišino, alelujo. Orgle s svojo mogočnostjo prikazujejo moč zemlje, zbor pa odzive ljudstva, prošnjo k miru, molitvi. Veliko spodbudo pri komponiranju mi je predstavljal novi koprski instrument, ta nikakor ne skopari z zvočnimi možnostmi. Tudi sam sem bil nekoč organist, orglanje sem z vpisom na Konservatorij opustil in se v večji meri posvetil klavirju in kompoziciji, zdaj pa me vleče nazaj v raziskovanje orgelskega zvoka. To je moje prvo delo, ki vključuje orgle, prav gotovo bom v prihodnosti še ustvarjal za ta instrument.«

**Damijan Močnik** (1967) je eno večjih imen sodobne vokalne in vokalno-instrumentalne tvornosti pri nas. Piše za številne slovenske pa tudi tuje zborovske sestave. Na letošnjem festivalu Aegis Carminis je sodeloval kot član strokovne žirije, ki je ocenjevala nova dela mladih slovenskih skladateljev in bil pozneje naprošen, da z enim svojih starejših del sodeluje tudi na koncertu ob inavguraciji stolnih orgel v Kopru. Odločil se je za ***Misso Sancti Francisci Assisiensis***, ki je v prvotni različici napisana za zbor, godalni orkester in tolkalno baterijo. »Nastala je za Zbor sv. Jakoba iz Stockholma in dirigenta Garyja Gradna. Delo je v tej obliki izdala založba Carus iz Stuttgarta, založnik pa si je želel tudi različico z manjšo zasedbo. Takrat sem se lotil različice za zbor, orgle in solistično violino, ki sem jo zdaj na pobudo Ambroža Čopija tudi dokončal. Ta različica je bila tokrat torej krstno izvedena. Nad novimi orglami sem navdušen, komaj čakam, da jih bom kot organist sam tudi preizkusil.«

**Črt Sojar Voglar** (1976), skladatelj, pedagog in zborovski pevec se glasbi posveča od ranega otroštva, sprva kot pevec v otroškem zboru RTV Slovenija, pozneje kot vsestranski ustvarjalec in poustvarjalec. V njegovem opusu je več simfoničnih in komornih del, zelo zanimiv in raznolik pa je tudi njegov zborovski opus. Tokrat se je predstavil s solistično skladbo za orgle, ki nosi letnico nastanka 2000. Takole jo sam predstavlja: »Ko sem še kot študent na Akademiji za glasbo poslušal tekmovanje mladih orglavcev v okviru tekmovanja TEMSIG v cerkvi Marijinega vnebovzetja Ljubljana Polje, me je zvok tega instrumenta navdušil do te mere, da sem še isti dan začel komponirati ***Glorio*** kot posvetilo kraljici glasbil. V delo sem vključil številna spoznanja in izkušnje, ki sem jih pridobival ob poslušanju starejše in novejše glasbene literature za to glasbilo, predvsem skladb Regerja, Francka, Messiaena in še nekaterih velikih osebnosti preteklih dob. Skladba ima v skladu z naslovom slavnostni karakter, ki pa ni le mogočna fanfara, ampak nosi v sebi tudi kontrastne, skrivnostne domislice.«

**Gašper Jereb** (1985) je skladatelj instrumentalne in vokalne glasbe, pedagog, pevec, pianist in organist. Sodeluje z mnogimi slovenskimi zasedbami, tako vokalnimi kot tudi instrumentalnimi. Kot ustvarjalec je zazrt v preteklost, iz nje črpa izkušnje, dognanja in zamisli, ki jih v skladu z lastno invencijo in pričakovanji naročnikov spretno vnaša v svoja dela. Na letošnji razpis za nova dela Aegis Carminis je poslal dve deli, slogovo sorodni, obe za visoke glasove in orgle. Skladba ***Sanctus*** je na tekmovanju prejela tretjo nagrado, z Dekliškim zborom Akademije za glasbo in organistom Mariom Perestegijem jo je izvedla študentka dirigiranja Lara Willewaldt, druga njegova skladba, ***Ave Maria***, je dobila priporočilo za izvedbo na Inavguracijskem festivalu, kjer je zasedbi dirigiral dekan ljubljanske Akademije za glasbo, dirigent Marko Vatovec. »Izvedba mi je bila zelo všeč, za mojo dušo je bilo posebno blagodejno, da je delo poustvaril moj nekdanji profesor, prav prijetno pa me je presenetila tudi študentka Lara Willewaldt in njena interpretacija mojega nagrajenega dela,« je po koncertu dodal avtor.

Tudi Marko Vatovec je bil z novimi deli za dekliški zbor in orgle zadovoljen, prav tako z izvedbo deklet: »Človek si vedno želi, da bi imel še nekaj časa, glasbeniki vedno stremimo k popolnosti, a jo redkokdaj ujamemo, ker rezultat pogojuje več faktorjev. Zasedba deklet z orglami je namreč posebej zahtevna, saj mora skladatelj znati primerno uskladiti dekliške glasove z zvokom tega mogočnega glasbila. Upam, da je bilo občinstvo zadovoljno.«

Dekliški zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, dirigent Marko Vatovec

Posvetilo Vivaldiju

Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem je pred letom dni, po prvem valu epidemije napel vse sile in z novoustanovljenim orkestrom Camerata academica Koper pripravil koncert, na katerem je zazvenelo eno najpogosteje izvajanih in najbolj znanih del beneškega baročnega mojstra Antonia Vivaldija, Gloria v D-duru, RV 589 za soliste, zbor in orkester. Skladbo je takrat uvedla Missa pro iuventute skladatelja Tineta Beca, dirigiral je Slaven Kulenović. »Zaradi slabšanja epidemiološke slike tega koncerta takrat nismo uspeli ponoviti, čeprav je bil interes občinstva zelo velik,« pojasnjuje Ambrož Čopi. »Prav zato smo se odločili, da Vivaldijevo Glorio v nekoliko prilagojenem programskem konceptu ponovimo letos decembra kot posvetilo ob 280-letnici smrti tega beneškega baročnega ustvarjalca. Koper je bil v svoji zgodovini vedno nekako povezan v Benetkami, zato se nam je zdelo smiselno, da se mu poklonimo na ta način, ob tem, da je njegova glasba tudi več kot primerna za adventni čas, prijetna, da nas navdahne in povzdigne.«

Orkester Camerata academica Koper sestavljajo sedanji in nekdanji dijaki koprske Umetniške gimnazije, ki se trenutno izobražujejo na domačih ali tujih glasbenih akademijah. Orkester opravlja posebno vlogo v tem prostoru, daje možnost mladim, da se predstavijo, tokrat tudi kot solisti. Monika Babič, ki trenutno deluje kot solo oboistka Simfoničnega orkestra SNG Maribor, in Nika Toškan, ki je pred kratkim kot študentka amsterdamskega konservatorija osvojila prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju v Antwerpnu, sta nastopili kot solistki v Vivaldijevem Koncertu za oboo in orkester v C-duru, RV 447 oziroma Koncertu za violino, orgle in orkester v d-molu, RV 541, za orglami pa ju je spremljala Eva Grebenc Slanič. V zanimivi in obsežni Glorii pa so se kot solistke predstavile študentki zagrebške oziroma graške visokošolske glasbene ustanove Neža Vasle in Ana Vidmar ter profesorici s Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, Tatjana Vasle in Edita Garčević Koželj. Obolelega dirigenta Slavena Kulenovića je na koncertu 19. decembra nadomestila študentka Zasebne akademije Gustava Mahlerja iz Celovca, nekoč dijakinja koprske Umetniške gimnazije Alja Klemenc, ki je dela naštudirala pod mentorstvom veščega dirigenta Stojana Kureta.

Novoustanovljeni orkester Camerata academica Koper

Epidemiološki ukrepi razlog za zamenjavo

Zaradi neprimernih epidemioloških razmer je za 2. decembra napovedani koncert italijanskega orkestra Accademia Musicale Naonis iz Pordenona ter organista Alberta Gasparda žal odpadel, 21. decembra pa ga je več kot uspešno nadomestil koncert Komornega zbora Akademije za glasbo v Ljubljani. Kako je prišlo do tega dogodka, pojasnjuje dirigent Sebastjan Vrhovnik: »Že pred časom smo dobili povabilo za nastop na Dunaju, kjer naj bi izvedli program adventnih pesmi, antifon in nekaterih del iz bogatega opusa renesančnega mojstra Jacobusa Gallusa. Zaradi vsem znanih razlogov je koncert žal odpadel, ponudila pa se je možnost, da ga izvedemo v Kopru, prilagojenega konceptu Inavguracijskega festivala. Za to gre vsa zahvala Ambrožu Čopiju, ki nas je spodbudil, da smo v svoj program vključili še nekaj del, tudi orgelskih. Profesorja Renata Bauer in Mario Perestegi sta priskočila na pomoč in pripravila svoje študente, mlade organiste, ki so več kot odlično opravili svoje delo.« Tako je v izvedbi odličnega Komornega zbora Akademije za glasbo iz Ljubljane zazvenel pester in razgiban program znanih in manj znanih predstavnikov ustvarjalnosti vokalne in orgelske glasbe od Gallusa mimo Martina Železnika in Josipa Ipavca, Angleža Henryja Gardinerja ter velikana romantike Felixa Mendelssohna Bartholdyja pa vse do Sama Vremšaka in estonskega mojstra glasbenega izraza Arva Pärta. Slovenski skladatelj Maks Strmčnik pa je prav za to priložnost prispeval novo delo, Misso »Cluter«, N.1 za mešani zbor in orgle.

Sebastjan Vrhovnik je bil nad prostorom in akustiko, ki jo ponuja koprski sakralni objekt, ter nad novo pridobitvijo, impozantnimi orglami, navdušen: »Menim, da bo to lahko čudovit prostor za koncerte, pa tudi za arhivska snemanja. Želim si, da bi bilo čim več možnosti in priložnosti, da bodo orgle zazvenele tako v bogoslužne kot tudi koncertne namene.«

Ob koncu festivala

»Sakralni prostor kar kliče po koncertni dejavnosti, ki je bila doslej omejena predvsem na izvajanje zborovske a cappella literature. V Sloveniji je več koncertnih prizorišč, kjer bi lahko izvajali nova dela za zbor in orgle. Literature za to zasedbo je že iz prejšnjih časov veliko. Z izvajanjem te pa bomo prepoznali pravo vrednost novega koprskega instrumenta in hkrati spodbujali naše skladatelje k ustvarjanju novih del,« je svoje razmišljanje strnil Ambrož Čopi.

Tudi Miran Bordon je ob koncu festivala zadovoljen: »Festival, ki smo ga poimenovali kar Inavguracijski, se izteka. Kljub zahtevnemu času smo uspeli izpeljati blagoslov in inavguracijo orgel, čeprav se je že zdelo, da nam razmere tega ne bodo dopustile. Ukrepi so ponovno omejili število občinstva. Z veseljem ugotavljamo, da so bili vsi koncerti razprodani in da so odmevali tudi v Švici, Nemčiji, Italiji in Franciji. Seveda smo veliko delali na promociji dogodkov, kar se je obrestovalo. Res je, da je bila koncertna ponudba na dovolj visoki ravni, vsi nastopajoči pa so bili tako ali drugače povezani s projektom.«

Kaj lahko pričakujemo od koprskih orgel v bodoče

»Da bi ta instrument služil le za bogoslužje, bi bilo odločno premalo,« ocenjuje Ambrož Čopi. »Poiskati mu je treba primerno vlogo in namembnost, ki bo razgibala koncertno dejavnost na tem koncu države in spodbudila produkcijo del za orgle. Že v začetku smo razmišljali o dveh festivalih, prvi naj bi bil namenjen koncertom, ki bi poleg orgel vključevali tudi zbore oziroma orkestre, drugi pa bi bil namenjen orglam kot solističnemu glasbilu, morda v povezavi s tekmovanjem ali seminarjem za ta instrument. Na žalost v Kopru ni institucije ali zavoda, ki bi lahko organiziral koncerte. Pri Inavguracijskem festivalu se je tako angažiral Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, ki je oblikoval dva dogodka, in pa Župnija Koper, ki se je dogovarjala za solistične koncerte ter koncert italijanskega orkestra, ki pa je zaradi aktualnih razmer žal odpadel. V bodoče si želimo mednarodnih dogodkov, ki bodo pritegnili širše občinstvo. Da bi lahko pokrili stroške, ki jih napovedujejo te ambicije, pa bo treba poiskati način, ki bo to omogočal. Seveda bo treba vse dobro premisliti, pretehtati in tudi pravno urediti.«

»Logično je,« dodaja Miran Bordon, »da si želimo tudi vzpostavitve izobraževanja na vseh ravneh, že na primarni, torej nižji stopnji, na Umetniški gimnaziji, sodelovanje pa bomo ponudili tudi študentom Akademije za glasbo, ki bodo tu lahko izvajali poletne šole, seminarje, interne nastope. Seveda ne gre pozabiti, da je instrument umeščen v sakralnem ambientu, in bo zato primarno namenjen bogoslužni rabi. Takoj po koncu festivala bomo poskrbeli za ustanovitev institucije, morda zavoda, ki bo ob sodelovanju titularnega organista in predane ekipe, ki je izpeljala prvi festival, uskladil redno rabo instrumenta in zastavil korake za vzpostavitev novega centra orgelske glasbe. Dogodke bomo načrtovali vsaj za pol leta, morda za leto naprej, da se bomo tako lahko uskladili s tistimi, ki delujejo na področju glasbene ustvarjalnosti, ter prijatelji iz tujine in tako pravočasno zastavili projekte in mednarodna sodelovanja. Sam bom kot skrbnik orgel pazil, da bodo orgle vedno v dobri kondiciji, da bodo ob najpomembnejših dogodkih uglašene in kar najbolj pripravljene.«

POSNETKI Z INAVGURACIJSKEGA FESTIVALA:

Klara Mlakar (1999): OUT OF THE DEPTHS za mešani zbor in orgle*

1. nagrada 2. skladateljskega natečaja Aegis carminis 2021