Oratorij Knjiga s sedmimi pečati Franza Schmidta prvič v Sloveniji

Slovenska praizvedba v Mariboru s ponovitvami v Weizu, Gradcu in na Dunaju povezala avstrijske in slovenske glasbenike ob 80. obletnici skladateljeve smrti

 

V veliki dvorani SNG Maribor je bilo v nedeljo 9. junija pri nas prvič izvedeno eno temeljnih vokalno-instrumentalnih del 20. stoletja – oratorij Knjiga s sedmimi pečati avstrijskega skladatelja Franza Schmidta (1874–1939). Slovenska praizvedba oratorija je pod vodstvom dirigenta Aloisa J. Hochstrasserja povezala avstrijske in slovenske glasbenike ter bila del širšega koncertnega projekta, izvedenega še v Weizu, Gradcu in na Dunaju. Schmidtov oratorij so izvedli tenorist Johannes Chum (evangelist Janez), basist Robert Holl (glas Gospoda), solistični mešani pevski kvartet (Nicola Proksch, Barbara Hötzl, Jan Petryka, Thomas Tatzl), organist Robert Kovács, Mednarodni zbor Franz Schmidt, Gradec – Maribor in Orkester dunajskega Društva prijateljev glasbe.

 

V SNG Maribor je junija v Sloveniji prvič zazvenel veličasten oratorij Franza Schmidta Knjiga s sedmimi pečati, pri izvedbi pa so sodelovali tudi slovenski glasbeniki.
Foto: arhiv Mariborskega koncertnega zbora

 

Skladatelj Franz Schmidt in njegov oratorij v luči tradicije evropskega oratorija

Skladatelj Franz Schmidt je poznan predvsem v avstrijskem in nemškem prostoru, 100-letnico njegovega rojstva, leta 1974, so v Avstriji počastili z jubilejno znamko.

Franz Schmidt je bil rojen leta 1874 v današnji Bratislavi staršem nemškega in madžarskega rodu. Z družino so se kasneje preselili na Dunaj, kjer je študiral čelo, kompozicijo in glasbeno teorijo, med drugimi je bil njegov učitelj slavni skladatelj Anton Bruckner. Schmidt, tudi odličen pianist, je nastopil službo čelista v Dvorni operi na Dunaju, kjer je takrat kot direktor dirigiral sam Gustav Mahler. Schmidt je deloval solistično kot čelist in sodeloval v komornih zasedbah, kasneje pa je kot profesor čela, klavirja in kompozicije ter tudi kot direktor dunajske Visoke šole za glasbo vzgajal generacije znanih glasbenih ustvarjalcev in poustvarjalcev. Zaradi zdravstvenih težav se je leta 1937 upokojil, ob priključitvi Avstrije pa so ga nacisti šteli za osrednjo glasbeno avtoriteto in mu naročili kantato Nemško vstajenje, ki jo je dokončal njegov učenec. Franz Schmidt je umrl leta 1939. Po koncu druge svetovne vojne so mu, tudi zaradi veličastne krstne izvedbe oratorija Knjiga s sedmimi pečati v času nacistične zasedbe in izvedbe kantate Nemško vstajenje pod skladateljevim imenom, očitali simpatiziranje z nacisti in je (tudi) zato izven Avstrije ostal razmeroma neznan. Napisal je štiri simfonije, dve operi, klavirske koncerte in dela za klavir, orgle in komorne sestave. Zlasti njegova komorna glasba in simfonije so še danes, ne glede na povojno postnacistično epizodo, na repertoarju vodilnih evropskih orkestrov, kot so Dunajski in Berlinski filharmoniki. Najbolj znamenito Schmidtovo delo pa je prav oratorij Knjiga s sedmimi pečati, ki je nastal v letih 1935–1937 in pomeni vrh skladateljevega ustvarjanja. Danes je poznan zlasti v nemško govorečem prostoru in tudi pretežni del (sicer manjšega števila) posnetkov je nastal v izvedbi avstrijskih in nemških glasbenikov.

V Sloveniji oratorij do sedaj ni bil izveden, na aktualnem koncertu v Mariboru in ponovitvah v Avstriji pa je ob tujih glasbenikih skupaj s Koncertnim zborom Gradec sodeloval tudi Mariborski koncertni zbor z zborovodjem Alešem Marčičem, ki o oratoriju pravi: »Veličastno delo, ki ga prej nisem poznal, mi je odprlo povsem novo dojemanje kompozicijskih palet dodekafonije Franza Schmidta, ki je v celoti sledil razpoloženju, kot ga je narekovalo razširjeno biblijsko besedilo. Kljub temu da sem se večkrat srečal z zelo zahtevno zborovsko literaturo 20. stoletja, je bilo to delo – tudi po mnenju sodelujočih pevcev – daleč najtežje za študij (predvsem Vodna fuga, kjer avtor s postopi, zelo oddaljenimi od tonalnega sistema, uprizarja povodenj), poleg tega je delo za zbor tudi zelo obsežno. Na drugi strani pa mi je bilo najbolj fascinantno to, da je avtor v najbolj subtilnih delih oratorija ostal zvest klasični glasbeni estetiki, najlepše dele je podprl z najčistejšo in hkrati najveličastnejšo glasbo (npr. Aleluja). To je razlog, da v delo verjamem od prvega srečanja z njim.«

Za Mariborski koncertni zbor je bil projekt velik izziv, na fotografiji so z zborovodjem Alešem Marčičem pred Musikvereinom ob izvedbi oratorija na Dunaju.
Foto: arhiv Mariborskega koncertnega zbora

 

Schmidt je nadaljeval veliko tradicijo oratorijskega in kantatnega repertoarja vse nazaj do baroka z Bachom in Händlom, prek klasicizma s Haydnovimi deli in romantike s številnimi rekviemi, do velikih vokalno-instrumentalnih del zgodnjega 20. stoletja različnih evropskih skladateljev, kot so Geroncijeve sanje Edvarda Elgarja, Simfonija št. 8 (Simfonija tisočev) Gustava Mahlerja in Pesmi z gradu Gurre (Gurrelieder) Arnolda Schönberga do kasnejšega Honnegerjevega Kralja Davida. V tradicionalno glasbeno obliko oratorija je Schmidt vnesel svojevrsten glasbeni jezik in novo vsebino, ki ni bila prav pogosto navdih skladateljem – to je Razodetje evangelista Janeza, s čigar knjigo se zaključuje Nova zaveza oziroma celotno Sveto pismo. Besedilo apokalipse je zaupano tenorju solo v vlogi evangelista Janeza, ki je osrednji narator oratorija, odgovarja pa mu basbariton solo kot glas Gospoda; ob teh dveh glasovih nastopa še mešani solistični kvartet in velik mešani zbor, pomembno vlogo imajo tudi orgle. Schmidtov oratorij v glasbenem jeziku v celoto povezuje različne slogovne pristope, od bolj tradicionalnih (gregorijanskega korala in zborovske polifonije starejših oratorijev) do modernejših (dosežki Druge dunajske šole), oratorij pa velja za izvajalsko zelo zahtevno glasbeno delo, še posebej za tenorsko vlogo evangelista in zbor. Delo je bilo ob 125-letnici ustanovitve posvečeno dunajskemu Društvu prijateljev glasbe (Gesellschaft der Musikfreunde Wien) in je bilo krstno izvedeno na Dunaju 15. junija 1938.

Vaja v Zlati dvorani dunajskega Musikvereina pod vodstvom specialista za Schmidtovo glasbo, dirigenta Aloisa J. Hochstrasserja
Foto: arhiv Mariborskega koncertnega zbora

 

Knjiga s sedmimi pečati in slovenski izvajalci

Na premiernem koncertu pod vodstvom dirigenta Oswalda Kabasta leta 1938 je v solističnem kvartetu sodeloval tudi slovenski tenorist Anton Dermota, ki je kasneje v tem oratoriju še večkrat nastopil – sprva v solističnem kvartetu, nato v osrednji vlogi evangelista Janeza, kar je posneto tudi na ploščah. Pod vodstvom Josefa Kripsa je pel na Salzburških slavnostnih igrah leta 1950 (takrat so Schmidtov oratorij prvič izvedli v Salzburgu, Krips pa ga je nato prvič izvedel v Ameriki v Cincinnatiju leta 1954), prvič pa v vlogi evangelista v Salzburgu leta 1959 pod vodstvom grško-ameriškega dirigenta Dimitrija Mitropoulosa (glas Gospoda je pel Walter Berry, v solističnem kvartetu pa je pel tudi tenorist Fritz Wunderlich). Če so bile izvedbe oratorija Knjiga s sedmimi pečati na Dunaju od krstne izvedbe dalje stalnica, pa so salzburške povojne izvedbe to delo predstavile mednarodnemu občinstvu in na poseben način rehabilitirale skladatelja. Posnetek koncerta iz leta 1959 pod Mitropoulosovim vodstvom je bil kot poseben festivalski glasbeni dokument izdan pri založbi Sony, pri založbi Preiser Records pa je izšel kasnejši posnetek Dermotovega nastopa v vlogi evangelista in z Robertom Hollom v vlogi Gospodovega glasu pod vodstvom dirigenta letošnje slovenske praizvedbe Aloisa J. Hochstrasserja. Presenetljivo je, kako je Dermota še v poznih letih ohranjal vrhunsko pevsko kondicijo in mladostno svežino glasu, kar so glasbeni kritiki radi poudarjali. V spominih Tisoč in en večer (Mohorjeva družba Celje, 1985) se znameniti slovenski in na Dunaju delujoči tenorist Anton Dermota spominja svojih nastopov v Schmidtovem oratoriju:

»15. junij 1938 je bil zame pomemben datum. Tega dne sem na povabilo Društva prijateljev glasbe smel sodelovati pri krstu pomembnega avstrijskega oratorija Knjiga s sedmimi pečati Franza Schmidta. V kvartetu solistov so mi zaupali tenorski part, glasbeno vodstvo pa je imel Oswald Kabasta, šef Dunajskih simfonikov in skladateljev osebni prijatelj. Franz Schütz, direktor Glasbene akademije, prav tako Schmidtov prijatelj, je igral veliki orgelski part, napisan prav zanj. Vadili smo veliko in intenzivno, toda največkrat brez evangelista Johannesa. ‘Ta se še znoji pri študiju v Münchnu,’ nam je zaupal Kabasta in pri tem očitno škodoželjno užival. Mislil je namreč na Rudolfa Gerlacha, ki ga nisem ne prej ne pozneje nikoli slišal, ki pa je pri tej prvi izvedbi svojo težko nalogo zmogel tako, da smo ga vsi občudovali. Za glasbeni Dunaj je bil to spomina vreden dogodek in zmagoslavje za težko bolnega skladatelja, ki so ga, že smrti zapisanega, pripeljali na oder in ki se je s solzami v očeh zahvaljeval za navdušeno priznanje. Čeprav tedaj še nisem zbiral avtogramov, sem prosil mojstra za malo posvetilo. S tresočo roko je napisal v klavirski izvleček: ‘V spomin A. Dermoti z zahvalo Franz Schmidt.’ Kmalu nato je umrl. Njegov oratorij pa je ostal, živ in prelep kakor prvega dne. Krips in Mitropoulos sta ga v Salzburgu pripravila za slavnostne igre. Pri tamkajšnji izvedbi z dirigentom Mitropoulosom leta 1952 (pravilno 1959, op. a.) sem že pel vlogo Johannesa. Mitropoulos je težko partituro dirigiral na pamet, kar je zbudilo celo spoštovanje Dunajskih filharmonikov, ki jih ni lahko ganiti. Tudi pri spominski izvedbi poldrugo desetletje pozneje, ki jo je vodil mladi graški dirigent Alois Hochstrasser z orkestrom nižjeavstrijskih glasbenikov in z graškim koncertnim zborom ob stoletnici Schmidtovega rojstva, sem spet pel Johannesa. To izvedbo so leta 1976 posneli tudi na ploščo.«

Pri krstni izvedbi oratorija Knjiga s sedmimi pečati je leta 1938 sodeloval tudi slovenski tenorist Anton Dermota, njegovi kasnejši nastopi v osrednji vlogi evangelista Janeza pa so ohranjeni tudi na ploščah

 

Do letošnjega poletnega koncerta v veliki dvorani SNG Maribor ta zahtevni oratorij v Sloveniji ni bil izveden, so ga pa leta 1995 v tujini izvedli slovenski glasbeniki –  na festivalu Apokalipsa v glasbi so v Nürnbergu pod vodstvom maestra Theodorja Guschlbauerja nastopili Veronika Fink, Mirjam Kalin, Branko Robinšak in Marko Fink (evangelist Janez je bil nemški tenorist Wolfgang Müller-Lorenz), Slovenski komorni zbor in Consortium musicum z zborovodjem Mirkom Cudermanom ter Orkester slovenske filharmonije. Basist Marko Fink, ki je nastopil v dvojni pevski vlogi, se svojega nastopa v Cerkvi sv. Lovrenca v Nürnbergu spominja: »Pel sem ‘Stimme des Herrn’ in še ostale basovske dele, glas Gospoda sem pel s prižnice na sredi katedrale, ker je tako želel dirigent Guschlbauer. Pomeni, da sem šel dvakrat iz solistične pozicije na prižnico, zelo diskretno, torej, kar daleč od orkestra, kar je pomenilo velik izziv. Delo je monumentalno in zelo zahtevno, tudi za oba korpusa. Posebna glasbena estetika, ki pa fantastično podpira tragično vsebino dela. Kasneje sem bil spet povabljen k sodelovanju od avstrijskega dirigenta Leopolda Hagerja za koncert v katedrali v Pisi v Italiji.« Pri tej izvedbi v Pisi leta 2003 je sodelovala tudi altistka Mirjam Kalin, v Schmidtovem oratoriju je pela in ga posnela z Dunajskimi filharmoniki pod vodstvom dirigenta Nikolausa Harnoncourta mezzosopranistka Marjana Lipovšek, z Dunajskimi simfoniki pod vodstvom dirigenta Manfreda Honecka pa nedavno tudi mezzosopranistka Bernarda Fink.

Čeprav je bil Schmidtov oratorij letos prvič izveden v Sloveniji, so ga slovenki glasbeniki izvajali že prej, tenorist Chum in basist Holl pa sta veterana v izvedbah tega oratorija.

 

Slovenska praizvedba v Mariboru za skladateljevo obletnico smrti

Mariborski izvedbi je v mesecu juniju sledil še niz avstrijskih izvedb v Weizu (Kunsthaus), Gradcu (Stefaniensaal) in na Dunaju (Musikverein), celoten dogodek v organizaciji in izvedbi dunajskega Društva prijateljev glasbe in Medpanonskega združenja Gradec pa je bil posvečen osemdesetletnici smrti skladatelja Franza Schmidta. Osrednja pevska solista Johannes Chum (evangelist Janez), basbaritonist Robert Holl (glas Gospoda) sta veterana v izvedbi Schmidtovega oratorija, Holl je nastopil in posnel to vlogo skupaj z Dermoto pod dirigentskim vodstvom Hochstrasserja za Preiser Records, skupaj s Chumom pa pod dirigentskim vodstvom Kristjana Järvija za založbo Chandos (oba solista sta znana tudi ljubljanskemu občinstvu – Chum je pred leti pod Cudermanovim vodstvom pel evangelista v Bachovem Pasijonu po Mateju, Holl pa se je predstavil s Schubertovim ciklom Zimsko popotovanje in je na Dunaju poučeval tudi slovenske solopevce). Mariborskemu koncertnemu zboru, ki je bil del velikega oratorijskega zbora Mednarodni zbor Franz Schmidt, Gradec – Maribor, in zborovodji Alešu Marčiču sta bila glasbeni študij in priprave na slovensko krstno izvedbo velik izziv: »Ne ravno lahka odločitev za sodelovanje Mariborskega koncertnega zbora v Schmidtovem oratoriju Knjiga s sedmimi pečati je padla leto in pol pred izvedbo, hitro za tem, ko me je dirigent Hochstrasser povabil k sodelovanju. Pomenila je pot v neznano, tako glede študija kot tudi organizacijsko. Oratorij pri nas ni bil poznan in tudi ne izvajan kot pri naših severnih sosedih, kjer je delo nastalo. Tudi organizacijskih vprašanj z izvedbo štirih koncertov s 170-članskim ansamblom ni manjkalo, predvsem je ostalo odprto, kje bomo glede na velike prostorske zahteve v Sloveniji oratorij prvič izvedli. To je bila izjemna izkušnja za zboriste, ki niso mogli ostati ravnodušni ob izvajanju, še posebno ob zadnjem koncertu v veliki dvorani Musikverein na Dunaju, kjer so se po porodnih bolečinah slovenske krstne izvedbe izvajalci lahko že bolj sprostili in ob odlični akustiki ter veličastnih orglah doživeli ‘Crème de la crème’ našega projekta.«

Osrednji pevski vlogi sta interpretirala tenorist Johannes Chum in basist Robert Holl, ki sta mednarodno uveljavljena solista in sta poznana tudi slovenskemu občinstvu.
Foto: arhiv Mariborskega koncertnega zbora

 

Dirigent Alois J. Hochstrasser je z večdesetletnim vsestranskim glasbenim udejstvovanjem zaznamoval zlasti Gradec in avstrijsko Štajersko, posebej pa se je specializiral prav za Schmidtovo glasbo in njegov oratorij Knjiga s sedmimi pečati. Velikokrat ga je izvedel doma in v tujini ter ga posnel za glasbeni založbi EMI in Preiser Records. Zaradi tega so ga imenovali za častnega člana dunajske kongregacije Franza Schmidta. Ob letošnji osemdesetletnici skladateljeve smrti je Hochstrasser oratorij kot osrednji dogodek uvrstil na praznična festivala Binkoštna vizija v Weizu in Binkoštni zvoki v Gradcu, vrhunec praznovanja obletnice pa je bila izvedba v Zlati dvorani osrednje dunajske koncertne dvorane Musikverein konec junija letos.

Koncert v Musikvereinu je zaznamoval praznovanje osemdesetletnice smrti skladatelja in je bil zadnji v seriji nastopov s Schmidtovim oratorijem.
Foto: arhiv Mariborskega koncertnega zbora