Potujoča muzika 5

Kot najlepša napoved 26. svetovnega dneva zborovskega petja je 1. decembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani zazvenela pesem iz 500 grl otrok z vseh koncev Slovenije

 

V skladu s konvencijo Svetovne zborovske zveze IFCM je tudi letošnje, peto po vrsti, druženje pojoče slovenske mladeži nosilo sporočilo ne le oblikovne popolnosti glasbe in njene poustvarjalne lepote, temveč tudi solidarnosti, miru in razumevanja, kar so imeli pred desetimi leti v mislih organizatorji tega množičnega slovenskega mladinskega pevskega projekta z imenom Potujoča muzika. Ker gre za res zajeten dogodek, so se pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti že ob njegovem rojstvu odločili za bienalno obliko, ki naj otrokom, zborovodjem in skladateljem na stežaj odpre vrata v svet mladinskega zborovskega petja.

 

O vsebini ali »kdo in kaj« na letošnji Potujoči muziki

Letošnja Potujoča muzika je med svoje zvoke, hrup, tišino in gib povabila kar trinajst mladinskih zborov iz vse države. Organizator, JSKD, v njegovem imenu producentka za zborovsko dejavnost Mihela Jagodic, je izbrala tiste najuspešnejše, ki so se na regijskih, državnih pa tudi mednarodnih tekmovanjih v zadnjem času izkazali ter s tem dokazali, da zmorejo v najkrajšem času naštudirati dokaj zahteven program koncerta. To so bili letos zbori osnovnih šol iz Šentvida pri Stični, Ljubljane, Škofje Loke, Kranja, Kamnika, Žalca, Šoštanja, Murske Sobote, Maribora, Križevcev pri Ljutomeru, Črešnjevca, Tolmina in Šempasa, ki so jih za ta veseli dan mladinskega petja pripravljale odlične zborovodkinje Simona Zvonar, Dalila Beus, Klementina Tominšek, Janja Jošt, Anica Smrtnik, Tina Strahovnik, Metka Berk, Felicita Heric Taškov, Zlatka Terlevič, Renata Mikl, Mateja Kuharič, Barbara Kovačič in Mojca Maver Podbersič.

Poglavitni namen svetovnega dneva zborovskega petja (letos ga praznujemo v nedeljo 8. decembra) je, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč tudi solidarnost, mir in razumevanje.

 

Pevci osnovnih šol iz Šempasa, Tolmina, Črešnjevca, Križevcev pri Ljutomeru, Maribora, Murske Sobote, Šoštanja, Žalca, Kamnika, Kranja, Škofje Loke, Ljubljane in Šentvida pri Stični

 

Za letošnji projekt so pri JSKD izbrali dva dirigenta, Damijana Močnika in Rahelo Durič. Prvi je priznani slovenski skladatelj in dirigent, ki deluje kot pedagog na Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani in Potujočo muziko spremlja že vseh deset let. Rahela Durič je mlada slovenska dirigentka, ki je študirala na graški univerzi in se po zaključku študija tam tudi zaposlila. Je zmagovalka letošnjega mednarodnega tekmovanja zborovskih dirigentov Aegis Carminis, za projekt Potujoče muzike pa je spričo oddaljenosti izvedela ob povabilu k sodelovanju.

Strokovni svet prireditve, ki so ga sestavljali predsednik Damijan Močnik ter članice Katja Gruber, Marinka Šuštar, Petra Grassi in Barbara Kovačič, je program oblikoval iz naslednjih pesmi: Vrabčeve Zdravljice, ki jo je preizkusil že Slovenski otroški zbor, pesmi Moja dežela Janija Goloba, This song Švicarja Iva Antogninija in Poljske cvetice II našega zamejskega ustvarjalca Patricka Quaggiata, ki so lepo zazvenele že v izvedbi projektnega primorskega otroškega zbora, tem so dodali Avsenikovo Viharnik vrh gora in Ave Verum Angleža Willa Todda. V skladbah Duerme, pequeno mar baskovskega skladatelja Josueja Elberdina in Psalm 150 Angleža Benjamina Brittna se je otrokom pridružila komorna instrumentalna zasedba, ki so jo sestavljali dijaki Zavoda sv. Stanislava, in nekateri profesionalni glasbeniki. Program pa je skrival tudi dve deli, ki sta na Potujoči muziki doživeli krstno predstavitev, to sta bili skladba z naslovom Ja mladega slovenskega ustvarjalca Mateja Kastelica in pa Venček slovenskih ljudskih, ki ga je za to priložnost priredil Damijan Močnik, pri slednjem so se mladinskemu zboru pridružili še zasedba Volk Folk in Janez Jocif, slovenski glasbeniki, ki gojijo ljudsko izročilo slovenskih pokrajin na avtentičnih ljudskih glasbilih.

Janez Jocif (fujara, strunska lajna, dude) in Trio Volk Folk: Gregor Volk (violina), Nina Volk (oprekelj), Romeo Volk (kontrabas)

 

Kako je nastajal program in kako njegova izvedba

»Začelo se je tam nekje konec lanskega šolskega leta, ko se je sestal umetniški svet, člani smo s seboj prinesli več predlogov,« pojasni pot nastajanja dogodka Damijan Močnik. »Iz predlaganih skladb smo sestavili zaokroženo celoto, v kateri vlada ravnotežje med domačo in tujo literaturo ter sodobno, starejšo in ljudsko glasbo. Seveda se zavedamo, da Potujoča muzika ni le umetniški dogodek, temveč skriva v sebi tudi pedagoško noto, da bi se tako pevci kot občinstvo srečali z vsemi razsežnostmi glasbene umetnosti. Vsekakor se nam zdi potrebno vključiti tudi kaj takega, kar jim ni všeč ‚na prvo žogo‘, kot je recimo ljudska glasba; ampak, stvar, za katero se je treba potruditi, imajo otroci potem še rajši.«

Dirigenta sta se najprej posvetila trinajstim zborovodkinjam, se z njimi dvakrat srečala na področnih vajah ter jim razložila svoje želje in pričakovanja. »Od tu naprej sva jim morala zaupati, do vaje in generalke na dan koncerta se nismo več videli,« še pove Damijan Močnik. V dobrih dveh mesecih se je program izoblikoval, dodelal in izpilil do te mere, da na koncertu večjih zadreg ni bilo.

»Učiteljice so otroke zelo dobro pripravile,« je pojasnila Rahela Durič, »imele so težko delo, program ni bil lahek, časa pa zelo malo.« Rahela Durič je na zadnji vaji izbranim skladbam dodala še zadnjo pikico na i, izkoristila je svoje bogato znanje na tem področju, saj je že kot študentka veliko delala z otroki, ki prihajajo iz drugih držav, ne znajo pa jezika in se torej ne zmorejo sporazumevati, njihove izkušnje pri ustvarjanju glasbe pa so skromne. »Ti otroci so na koncu vendarle vedno uspeli napredovati. Pridobljeno znanje mi je danes zelo prav prišlo, želela sem ohraniti njihovo otroško energijo, ki jih žene, da ustvarjajo z nami.« Rahela Durič je z otroki poustvarila skladbe s klavirsko spremljavo, tiste z instrumentalno zasedbo (klasično ali ljudsko) pa je prepustila Damijanu Močniku, ki ima na tem področju že veliko izkušenj, morda največ med slovenskimi zborovodji. »Verjetno to drži,« se strinja Močnik, »že od vsega začetka sem pri Potujoči muziki, več kot 15 let vodim projektni Slovenski otroški zbor, kjer moram v zelo kratkem času pripraviti še veliko več programa. Kar zadeva vokalno-instrumentalne skladbe, lahko povem, da smo jih z orkestrom vadili že prej, sicer bi precej tvegali. Otroci niso vajeni petja z orkestrom, ta se pevcem ne more prilagajati tako, kot to lahko počne pianist. Glede na to, da je večina instrumentalistov s šole, kjer poučujem, smo seveda nekatere podrobnosti kar mimogrede izpilili.«

Dirigenta Rahela Durič in Damijan Močnik

 

Zahtevna sodobna literatura

Skladatelj mlajše generacije Matej Kastelic

Med najzahtevnejšimi skladbami letošnje Potujoče muzike je bila gotovo skladba Ja, ki jo je mladi slovenski skladatelj Matej Kastelic zasnoval na najrazličnejših kombinacijah treh oz. štirih besed, in sicer: »ja«, »ne« in »ne vem«. Sam je o svojem delu povedal naslednje: »Skladba je zahtevna, se strinjam, in mi predstavlja povod za razmislek, koliko zares so otroci sposobni in zakaj ponujena svoboda sproža tako veliko ujetost. Iskal sem izrazne možnosti teh treh trditev, ki so lahko izrečene na zelo nevtralen način ali pa zelo izrazno, gledališko. Skladbo sem začel z »ne«, ker človek velikokrat reče ne, pomembno pa je, da navsezadnje pride do »ja«. Sam sem skozi odraščanje opazil, da se življenje odvrti v pravo smer, ko »ja« premaga »ne«, v tem smislu sem želel voditi tudi mlade pevce. Pri izvedbi pa tako zborovodkinje kot pevce čaka še nekaj dela, pa ne tistega notalnega, ampak živega, iskrivega in prepričljivega. Upam, da bomo kakšno od ponovnih izvedb slišali na regijskih tekmovanjih, verjamem, da bo veliko domiselnih interpretacij.«

Med zahtevne bi lahko uvrstili tudi Močnikovo priredbo Venček slovenskih ljudskih, v katerih so se pevcem pridružili Trio Volk Folk in Janez Jocif z ljudskimi glasbili. S tako zasedbo so se prvič spoprijeli ne le pevci, temveč tudi ljudski godci. O nastajanju skladbe oz. izvedbe članica skupine Volk Folk Nina Volk meni: »Ta venček je bil nekoliko drugačen od glasbe, ki jo igramo mi. Večina našega repertoarja je plesna glasba 19. stoletja, v venčku pa so bile tudi pripovedne pesmi starejšega datuma, v tonalitetah, ki jih običajno z našim triom ne igramo. Damijan Močnik je priredil zborovski del skladbe, instrumentalnega je prepustil nam, tako smo se z Janezom Jocifom sami odločili, kako in kaj. Res je, izbira tonalitet je bila pri tem glavno vodilo, izbrati je bilo treba tiste, v katerih mladinski zbor najbolje zveni in jih hkrati tudi naši instrumenti, strunski tamburin, fujara, dude …, zmorejo zaigrati. Lahko rečem, da so bili otroci zelo dobro pripravljeni, čeprav smo pred nastopom poskusili le dvakrat, je kar funkcioniralo. Nisem si predstavljala, da bo tako lepo zvenelo in da bomo pravzaprav lepo uigrana celota. To je bila za nas čudovita izkušnja.«

Polna Gallusova dvorana Cankarjevega doma in čas za »fotominuto«

 

O večkratni ali pa prvi izkušnji s Potujočo muziko so spregovorile tudi naše sogovornice, nekatere zborovodkinje nastopajočih zborov.

Barbara Kovačič, članica strokovnega sveta Potujoče muzike in zborovodkinja Mladinskega zbora OŠ Franceta Bevka Tolmin: »Smo kar rutiniran zbor z veliko pevske kilometrine. Mislim, da je prav ta pripomogla, da je šlo otrokom branje in pomnjenje tega razmeroma težkega programa kar hitro od rok. Res pa je, da smo nekaj od teh pesmi že poznali s Tabora primorskih pevcev. Največ težav je bilo pravzaprav pri skladbi Ja Mateja Kastelica. Nismo si prav dobro predstavljali, kako naj to zazveni: pogovor med tremi sestavi, ki vsak po svoje govori …, kar zahtevno, ja.«

Tina Strahovnik, zborovodkinja 70-članskega Mladinskega zbora OŠ Žalec: »Priprave za ta nastop so bile zelo pestre, veliko smo vadili, kar štirikrat na teden, šli smo tudi na intenzivne vaje. Vsi smo zelo uživali, pevci so bili zelo motivirani, to je bila za zbor čudovita izkušnja. Največ preglavic nam je predstavljala skladba Benjamina Brittna Psalm 150, v kateri zbor spremljajo instrumenti. Poslušali smo posnetke, vadili pa s klavirjem. Nekatere pesmi nam bodo tudi pozneje prišle prav, na zaključnem koncertu in na kakšni prireditvi v šoli jih bomo z veseljem ponovili.«

Renata Mikelj, zborovodkinja Mladinskega zbora OŠ Križevci pri Ljutomeru: »V zadnjih letih smo veliko tekmovali in bili največkrat zelo uspešni. Veseli smo bili povabila v Potujočo muziko, saj pevci zelo radi prihajajo na vaje, še zlasti, če se lahko kje izkažejo. Zahteven program nam predstavlja izziv, če imamo možnost dodatnih vaj, saj je to, kar nam ponuja urnik, odločno premalo za tak projekt. Marsikatero od teh pesmi bomo lahko še uporabili v svojih programih, nekatere so zelo primerne tudi za tekmovanja, skladba Ja Mateja Kastelica je ena takih. Se mi pa zdi, da smo tokrat imeli vendarle premalo časa, da bi zazvenela tako, kot je treba.«

Zborovodkinje (od leve) Mojca Maver Podbersič, Barbara Kovačič, Mateja Kuharič, Renata Mikl, Zlatka Terlevič, Felicita Heric Taškov, Metka Berk, Tina Strahovnik, Anica Smrtnik, Janja Jošt, Klementina Tominšek, Dalila Beus in Simona Zvonar

 

Notna izdaja in napoved festivala Europa Cantat

Kot na prejšnjih izvedbah Javni sklad RS za kulturne dejavnosti tudi tokrat pripravlja notno zbirko Potujoča muzika 5 z novimi deli mladih slovenskih avtorjev, ki so svoje skladbe za mladinski zbor ustvarili v zadnjih dveh letih, med njimi bosta judi Ja Mateja Kastelica in Venček slovenskih ljudskih v priredbi Damijana Močnika.

Organizator je tudi na tej prireditvi napovedal bližajoči se festival Europa Cantat, ki bo leta 2021 v Ljubljano pripeljal pravzaprav ves zborovski svet; v pičlem tednu dni bo ponudil več kot 100 koncertov različnih zborovskih zvrsti, več kot 50 izobraževalnih delavnic na najrazličnejših ravneh, na katerih naj bi sodelovalo več kot 4000 glasbenikov. Letošnja Potujoča muzika, tako pestra in raznolika, tako »projektna« in hkrati izjemna mi je vzbudila misel, da je to pravzaprav nekakšna Europa Cantat v malem, s čimer se je po svoje strinjala tudi Mihela Jagodic: »Na neki način res. Gre za repertoar, ki ni nedostopen, ki lahko povezuje pevce različnih interesov in ki nastaja podobno kot tisti na Europi Cantat. Na delavnico se lahko že doma delno pripraviš, tam te pa v roke dobijo vrhunski dirigenti in pokažejo, kaj je mogoče doseči v kratkem času. Nekaj podobnosti med projektoma je res, ja …« (Smeh)

Potujočo muziko je posnela tudi Televizija Slovenija, ogledali si jo boste lahko od 29. decembra 2019 v arhivu TV SLO 2 na tej povezavi:

https://4d.rtvslo.si/arhiv/koncerti-kulturno-umetniski-program/174661557

 

 

Tudi Potujoča muzika nas vabi, da na največjem evropskem zborovskem festivalu Europa Cantat, ki bo leta 2021 v Ljubljani, vsi zapojemo iz srca in na ves glas!