BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Naši zbori - ECPv6.15.13//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-ORIGINAL-URL:https://www.nasizbori.si
X-WR-CALDESC:Dogodki za Naši zbori
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20210328T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20211031T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20220327T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20221030T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20230326T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20231029T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20240331T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20241027T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20250330T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20251026T010000
END:STANDARD
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250823T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250823T220000
DTSTAMP:20260430T235013
CREATED:20250807T102949Z
LAST-MODIFIED:20250807T102949Z
UID:10007471-1755979200-1755986400@www.nasizbori.si
SUMMARY:43. Festival Radovljica 2025: HEKUBA\, KRALJICA TROJE
DESCRIPTION:8. KONCERT\nSobota\, 23. avgusta 2025\, ob 20.00\, cerkev sv. Petra\, Radovljica \nHekuba\, kraljica Troje \nGrška tragedija v renesančnem Dubrovniku in Benetkah \nSo vas lastne misli kdaj prestrašile\, vas je kaj tako ranilo\, da je bolečino ali jezo lahko ublažilo le maščevanje? \nS slovenskimi nadnapisi \nDialogos (Katarina Livljanić)\nKatarina Livljanić\, Hekuba\nFrancisco Mañalich\, duh Polidorja\, Poliksena\, Polimnestor\nTonko Podrug\, Odisej\nMilivoj Rilov\, Agamemnon\nSrećko Damjanović\, Služabnik \nKantaduri (Joško Ćaleta)\nJoško Ćaleta\, Srećko Damjanović\, Nikola Damjanović\, Tonko Podrug\, Milivoj Rilov\, glasovi \nInstrumentalisti:\nNorbert Rodenkirchen\, flavte\, dvojnice\nAlbrecht Maurer\, viella\, lirica\nFrancisco Mañalich\, viola \nKatarina Livljanić\, glasbeno vodstvo\, scenarij\nSanda Hržić\, režija\, scenografija\, kostumi\nKatarina Livljanić\, Francisco Mañalich\, Joško Ćaleta\, glasbene rekonstrukcije\nNorbert Rodenkirchen\, Albrecht Maurer\, rekonstrukcije instrumentalne glasbe \nNovi projekt hrvaške specialistke za srednjeveško glasbo Katarine Livljanić je uprizoritev grške drame o kraljici Troje Hekubi na podlagi renesančnega besedila Marina Držića z desetimi pevci in instrumentalisti ansamblov Dialogos in Kantaduri.
URL:https://www.nasizbori.si/dogodek/43-festival-radovljica-2025-hekuba-kraljica-troje/
LOCATION:Cerkev sv. Petra\, Radovljica\, Linhartov trg 30\, Radovljica\, Slovenia
CATEGORIES:Gostovanja tujih dirigentov in zasedb
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.nasizbori.si/wp-content/uploads/2025/08/23-avg-dialogos-in-kantaduri-foto-zeljko-karavida.jpg
GEO:46.3403799;14.1764324
X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cerkev sv. Petra Radovljica Linhartov trg 30 Radovljica Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Linhartov trg 30:geo:14.1764324,46.3403799
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250816T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250816T220000
DTSTAMP:20260430T235013
CREATED:20250807T103016Z
LAST-MODIFIED:20250807T103016Z
UID:10007062-1755374400-1755381600@www.nasizbori.si
SUMMARY:43. Festival Radovljica 2025: KAKOR PUŠČICE V JUNAKOVI ROKI
DESCRIPTION:4. KONCERT\nSobota\, 16. avgusta 2025\, ob 20.00\, cerkev sv. Petra\, Radovljica \nKakor puščice v junakovi roki \nRenesančna polifonija tokrat prav iz izvirnih zapisov: prva sodobna izvedba parodične maše Johannesa Florija\, ki se je ohranila le v Sloveniji\, in moteti v Ljubljani rojenega Georga Prennerja \nCAPPELLA PRATENSIS\nSuperius: Tim Braithwaite (glasbeno vodstvo)\, Andrew Hallock\nAltus: Korneel Van Neste\, André Pérez Muíño\nTenor: Peter de Laurentiis (namestnik vodje)\nBassus: Jonty Coy \nZnani nizozemski vokalni ansambel Cappella Pratensis bo na koncertu prvič v sodobnem času izvedel mašo Johannesa Florija\, ki se je ohranila le v kornih knjigah ljubljanskega škofa Hrena\, in jo dopolnil z moteti v Ljubljani rojenega Gallusovega sodobnika Georga Prennerja. Ansambel glasbo izvaja glasbo neposredno iz kopij izvirnega zapisa\, pevci pa so zbrani okoli ene same velike korne knjige in z raznimi gestami in fizičnim dotikom usklajujejo nianse ritma in fraziranja. Drugače kakor sodobne zborovske partiture notni zapis od izvajalcev zahteva sprotno odločanje o razporeditvi besedila in neoznačenih predznakih\, koralne speve pa krasijo zgodovinske tehnike improviziranega kontrapunkta. Rezultat je ustvarjalen in fleksibilen izvajalski prijem\, ki temelji na zgodovinskih praksah.\nNizozemski ansambel Cappella Pratensis že skoraj štirideset let slovi po inovativnem prijemu pri izvajanju renesančne večglasne glasbe\, saj je eden od peščice poklicnih ansamblov na svetu\, ki glasbo izvajajo neposredno iz zgodovinskega zapisa in ne iz transkripcij\, kakršne so sodobne zborovske partiture. V zadnjih letih se je ansambel še bolj poglobil v tradicijo tega repertoarja z raziskovanjem zgodovinskih tehnik improvizacije in pedagogike\, pa tudi z liturgičnimi rekonstrukcijami. Rezultat je ustvarjalen in fleksibilen izvajalski prijem\, ki temelji na zgodovinskih praksah. Cappela Pratensis redno nastopa na koncertnih prizoriščih na Nizozemskem in v Belgiji in poleg tega gostuje na vodilnih mednarodnih festivalih in koncertnih ciklih po Evropi\, Severni in Južni Ameriki in na Japonskem\, tudi na festivalih stare glasbe v Bostonu\, Berkeleyju\, Utrechtu in Yorku. Posnetki ansambla so dobili pohvale kritikov in nagradi Diapason d’Or in Prix Choc\, zadnje tri zgoščenke pa so trikrat zapored dobile priznanje Gramophone Editor’s Choice. Revija Gramophone je festivals and concert series throughout Europe\, North America\, South America\, and Japan\, including the Boston\, Berkeley\, Utrecht\, and York Early Music Festivals. posnetek Ockeghemovega Rekvijema opisala kot najboljšega med več kakor dvajsetimi posnetki\, ki so nastali v zadnjih štiridesetih letih. Leta 2022 je Cappella Pratensis dobila prestižno nagrado REMA EEMN Heritage Project of the Year Award za zgoščenko Apostola apostolorum. Leta 2023 je ansambel dobil nagrado italijanske glasbene kritike Premio Abbiati za posnetek Obrechtove Misse Maria zart\, španska revija Scherzo mu je dodelila priznanje Disco Excepcional\, revija Ritmo pa ga je ocenila s petimi zvezdicami. Leta 2024 je ta posnetek dobil nagrado Gramophone Classical Music Award. \nTim Braithwaite je angleški pevec\, dirigent in glasbeni teoretik\, znan po svojem delu na področju zgodovinske izvajalske prakse renesančne in srednjeveške glasbe. Leta 2025 je prevzel umetniško vodstvo ansambla Cappella Pratensis. Odraščal je v angleški zborovski tradiciji in kariero začel kot kontratenorist v ansamblih\, kot so Amsterdam Baroque\, Vox Luminis in Nizozemsko Bachovo združenje. Poučuje renesančni kontrapunkt in analizo na amsterdamskem konservatoriju in predava o zgodovinski solmizaciji in petju iz izvirnih zapisov. Vodi delavnice in mojstrske tečaje na konservatorijih in univerzah v Veliki Britaniji\, ZDA in Evropi\, tudi na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu\, Inštitutu za duhovno glasbo Yale in Kraljevem konservatoriju v Haagu.
URL:https://www.nasizbori.si/dogodek/43-festival-radovljica-2025-kakor-puscice-v-junakovi-roki/
LOCATION:Cerkev sv. Petra\, Radovljica\, Linhartov trg 30\, Radovljica\, Slovenia
CATEGORIES:Gostovanja tujih dirigentov in zasedb
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.nasizbori.si/wp-content/uploads/2025/08/16-avg-cappella-pratensis-foto-viktoria-nikolovajpg-mala.jpg
GEO:46.3403799;14.1764324
X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cerkev sv. Petra Radovljica Linhartov trg 30 Radovljica Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Linhartov trg 30:geo:14.1764324,46.3403799
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250813T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250813T220000
DTSTAMP:20260430T235013
CREATED:20250807T103044Z
LAST-MODIFIED:20250807T103044Z
UID:10007066-1755115200-1755122400@www.nasizbori.si
SUMMARY:43. Festival Radovljica 2025: BARVA GRANATA
DESCRIPTION:3. KONCERT\nSreda\, 13. avgusta 2025\, ob 20.00\, cerkev sv. Petra\, Radovljica \nBARVA GRANATA\nLjubezenske muke v srednjeveških baladah iz vse Evrope\, tako iz plemiških kakor uradniških\, dvornih in meščanskih krogov\, v raznih jezikih in pesniških oblikah\, z novimi rekonstrukcijami instrumentalne glasbe \nPHYLOMENA\nJasmina Črnčič\, glas\, romanska harfa\, glasbeno vodstvo\nValentina Bellanova\, srednjeveške flavte\nMojca Jerman\, viella \nS slovenskimi nadnapisi \nZa najstarejši repertoar na festivalu bo poskrbel ansambel Phylomena\, ki ga vodi specialistka za srednjeveško glasbo\, pevka in harfistka Jasmina Črnčič.\nBarva granata je spored enoglasnih pesmi 12. in 13. stoletja – uglasbitev ljubezenske poezije\, ki so jih poslušali po vsej Evropi\, tako v plemiških kakor uradniških\, dvornih in meščanskih krogih. To so pesmi v raznih jezikih\, v raznih pesniških in glasbenih oblikah. Vokalne skladbe dopolnjujejo nove rekonstrukcije instrumentalne glasbe\, ki se opirajo na pete melodije in ponujajo priložnost za razmislek in zvočno kontekstualizacijo modalnih struktur.\nKako doživljamo srednjeveško ljubezensko poezijo? Je to opevanje idealov\, ki so preveč popolni\, da bi jih bilo mogoče najti v enem človeškem bitju\, ali žalovanje ob ločitvi od ljubljenega ob zori\, ko se še vedno razlega slavčkova pesem? Tem temam bomo prisluhnili v kontekstu\, ki ga po navadi ne povezujemo s srednjim vekom ali ljubezensko poezijo – v kontekstu ljubezenske bolezni kot stanja\, ki je pogosto zahtevalo pomoč usposobljenega zdravnika in za katerega so v začetku 12. stoletja menili\, da je brez ustreznega zdravljenja lahko usodno. V takšnem kontekstu poezija izgubi sentimentalnost ali banalnost trpečega posameznika\, ki trdi\, da se z vsakim dodatnim trenutkom\, ki ga preživlja brez ljubljenega\, sooča s smrtjo. Pesmi o uničujoči moči zaljubljenih misli nehajo biti podlaga za poenostavljanje in romantiziranje namišljenega pravljičnega srednjega veka\, ki nikoli ni obstajal. Simbolični jezik pesmi namesto tega beremo v luči realnosti\, v kateri sta duh in telo veljala za neločljiva\, umetnost pa ni bila namenjena le zabavi\, temveč je bila nujna za ohranjanje zdravja. \nJasmina Črnčič se je rodila v Mariboru in zdaj živi v Ljubljani. Na podlagi bogatih izkušenj pri zborovskem in gledališkem delu ter klasične izobrazbe se je specializirala za izvajanje srednjeveške glasbe. Je članica kritiško znanih ansamblov za srednjeveško glasbo Sequentia in Per-Sonat\, veliko časa pa posveča razvoju novih pedagoških prijemov\, ki so posebno primerni za študij glasbe zgodnjega in visokega srednjega veka. Poučuje na mednarodnem tečaju za izvajanje srednjeveške glasbe Besalú (Medieval Music Besalú). Kot članica ansambla Carmina Slovenica – tako ansambelska pevka kakor solistka – je nastopila v mnogih odrskih in koncertnih produkcijah na festivalih in prizoriščih po vsem svetu\, med drugim na newyorškem Festivalu 15 Prototype\, Festivalu Melbourne\, Opernih dnevih v Rotterdamu\, v Radialsystemu V v Berlinu\, na Festivalu Holland in festivalu Ruhrtriennale. \nValentina Bellanova je študirala muzikologijo in kljunasto flavto v Firencah\, instrumentalni študij pa je nadaljevala na Visoki šoli za glasbo\, gledališče in medije v Hannovru in ga sklenila s solistično diplomo. V začetku leta 2014 se je preselila v Berlin. Že vrsto let se ukvarja s klasično turško in arabsko glasbo ter proučuje njuno teorijo in estetiko. Med njenimi učitelji neja in modalne glasbe so Ross Daly\, Ömer Erdogdular in Kudsi Erguner\, pri Davidu Bellugiju\, Federicu Marii Sardelliju in Ulrichu Thiemeju paje študirala kljunasto flavto in staro glasbo. Igra turški in arabski nej ter z njima nastopa v glasbenih in gledaliških projektih (Nemško narodno gledališče Weimar\, Severnonemški radio NDR v Hannovru\, Komična opera Berlin\, Berlinska filharmonija\, Nemška opera Berlin\, Labska filharmonija Hamburg\, Konzerthaus Berlin\, Filharmoniki iz Duisburga) in z ansambli\, kot so Inner Unity Ensemble\, Almar’a: Arabski in mediteranski ženski orkester\, Concerto Foscari\, Ansambel Pera\, Ansambel Syriab\, Dj Sara Dziri in Orkester Babylon. Njen prvi solistični album Eremos\, ki je izšel decembra 2021\, združuje njena glasbena in kulturna ozadja in izkušnje\, tudi z zgodnjo zahodno in modalno glasbo\, eksperimentiranjem in tradicijo\, srednjeveško glasbo\, radikalno improvizacijo\, maqamatom in poglobljenim raziskovanjem njihove glasbene govorice. \nMojca Jerman na baročni in klasični violini in srednjeveški vielli raziskuje najrazličnejše žanre\, sloge in zgodovinske vidike glasbe. Po diplomi na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Vasilija Meljnikova je nadaljevala specializacijo iz baročne violine na Konservatoriju za glasbo G. B. Martini v Bologni. Tam je z odliko diplomirala v razredu Enrica Gattija in leta 2021 dobila nagrado italijanskih konservatorijev v kategoriji stare glasbe Premio Nazionale delle Arti. Sodeluje z ansambli za staro glasbo\, kot so Insula Orchestra\, Anima Eterna\, Frau Musika in musica cubicularis. Z lastnimi komornimi skupinami (Piano Trio Rêverie\, tacet ensemble\, Messa di Voce in Nocturnalia) veliko nastopa na festivalih v Sloveniji\, po Evropi (Pariz\, London\, Dunaj\, Budimpešta\, Atene) in v Argentini. Nanjo so najbolj vplivali učitelji Saewon Suh\, Vasilij Meljnikov\, Daniel Rowland\, Priya Mitchell\, Chia Chou\, Tomaž Lorenz\, Enrico Gatti\, Eva Saladin\, Josephe Cottet in Chiara Banchini.
URL:https://www.nasizbori.si/dogodek/43-festival-radovljica-2025-barva-granata/
LOCATION:Cerkev sv. Petra\, Radovljica\, Linhartov trg 30\, Radovljica\, Slovenia
CATEGORIES:Drugo
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.nasizbori.si/wp-content/uploads/2025/08/13-avg-phylomena-foto-lucija-jerman-1jpg-skupna.jpg
GEO:46.3403799;14.1764324
X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cerkev sv. Petra Radovljica Linhartov trg 30 Radovljica Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Linhartov trg 30:geo:14.1764324,46.3403799
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20250811T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20250811T220000
DTSTAMP:20260430T235013
CREATED:20250807T103031Z
LAST-MODIFIED:20250807T103031Z
UID:10007064-1754942400-1754949600@www.nasizbori.si
SUMMARY:43. Festival Radovljica 2025: Oratorij SVETA NEŽA (Bernardo Pasquini)
DESCRIPTION:2. KONCERT\nPonedeljek\, 11. avgusta 2025\, ob 20.00\, cerkev sv. Petra\, Radovljica \nBernardo Pasquini: Sveta Neža\nOratorij iz leta 1677 o mučeniški smrti rimske deklice\, zavetnice deviške čistosti \nNikolina Hrkać\, sopran (Sveta Neža)\nStefanie True\, sopran (Mati svete Neže)\nTerry Wey\, kontratenor (Flavij)\nJacob Lawrence\, tenor (Aspazij)\nSergio Foresti\, bas (Prefekt) \nFestivalski baročni orkester\nDomen Marinčič\, čembalo\, glasbeno vodstvo \nS slovenskimi nadnapisi \nNajvečji letošnji festivalski projekt je izvedba oratorija Sveta Neža skladatelja Bernarda Pasquinija s petimi pevskimi solisti in trinajstčlanskim Festivalskim baročnim orkestrom pod vodstvom Domna Marinčiča. Orkester\, v katerem igrajo pretežno slovenski godalci\, je nastal pred tremi leti ob štirideseti obletnici festivala in je izvedel že oratorija Alessandra Scarlattija in Alessandra Stradelle. Pasquinijev oratorij je nastal leta 1677 in govori o mučeniški smrti rimske deklice\, zavetnice deviške čistosti. V naslovni vlogi bo nastopila mlada hercegovska sopranistka Nikolina Hrkać\, drugi štirje pevci pa so svetovno znani specialisti za baročno glasbo: sopranistka Stefanie True\, kontratenorist Terry Wey\, tenorist Jacob Lawrence in basist Sergio Foresti. \nNa naslovnici letošnjega Festivala Radovljica je slika sopranistke Nikoline Hrkać\, ki jo je fotografinja Inia Herenčić ustvarila posebej za ta projekt. Neža je bila ena od mnogih kristjanov\, ki so jih mučili in ubili med vladavino rimskega cesarja Dioklecijana. Ko je imela 12 ali 13 let\, so jo golo odvlekli v bordel\, ji sodili in jo obsodili na smrt. Poskusi\, da bi jo sežgali na grmadi\, so se izjalovili in naposled jo je obglavil neki rimski vojak. Tradicionalno jo upodabljajo kot mlado dekle z dolgimi lasmi in jagenjčkom – simbolom njene nedolžnosti\, načina mučeniške smrti in njenega imena. Nežino lobanjo hranijo v cerkvi Sant’Agnese in Agone v Rimu. \nNikolina Hrkać (Sveta Neža) se je rodila v Mostarju in končala študij solopetja na Akademiji za glasbo v Zagrebu pri Martini Zadro. Na festivalu Brixen Classics 2022 je nastopila v operi Čarostrelec Carla Marie von Webra. V Koncertni dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu je pela vlogo Angela v Händlovem oratoriju Vstajenje\, letos pa je tam nastopila v Mesiji in Bachovem Janezovem pasijonu. Kot štipendistka Hrvaškega narodnega gledališča Zagreb je nastopala v Puccinijevi operi Lastovka in Mozartovi Čarobni piščali. Že več let sodeluje s Hrvaškim baročnim ansamblom\, tudi v Bachovi Kantati o kavi\, kantati Jauchzet Gott in allen Landen in Pergolesijevi operi Služkinja gospodarica. \nStefanie True (Mati svete Neže) je študirala v Torontu in na Kraljevem konservatoriju v Haagu. Nastopa po vsej Evropi in Severni Ameriki z ansambli\, kot so Academy of Ancient Music\, Vox Luminis\, Nizozemsko Bachovo združenje\, Il Gardellino\, Voices of Music\, La Risonanza\, Violons du Roy in Škotski komorni orkester. Sodeluje z dirigenti\, kot so Richard Egarr\, Laurence Cummings\, Jos van Veldhoven\, Dorothee Oberlinger\, Fabio Bonizzoni\, William Christie\, Andrew Parrott\, Frans Brüggen\, Marco Vitale in Harry Bicket. Posnela je vrsto zgoščenk z glasbo Bacha\, Händla\, Morina\, Buxtehudeja\, Purcella\, Charpentierja in Hammerschmidta. \nTerry Wey (Flavij) je zgodaj začel nastopati po vsem svetu z ansambli\, kot so The English Concert\, Les Arts Florissants\, Freiburški baročni orkester in Il Pomo d’Oro. Sodeloval je z dirigenti\, kot so William Christie\, Thomas Hengelbrock\, Marc Minkowski\, Christophe Rousset\, Michael Hofstetter in Riccardo Muti. Nastopil je v operah Händla\, Steffanija\, Brittna\, Georga Benjamina in Klausa Langa v Madridu\, Salzburgu\, Düsseldorfu\, Stuttgartu\, Parizu\, Karlsruheju\, Bayreuthu\, Göttingenu in na Dunaju. Navdušuje se tudi nad renesančno polifonijo; soustanovil je vokalni ansambel Cinquecento in z njim posnel šestnajst zgoščenk za založbo Hyperion. \nJacob Lawrence (Aspazij) je študij začel v Melbournu in ga nadaljeval na Scholi Cantorum Basiliensis. Sodeloval je v programu za mlade umetnike ansambla Les Arts Florissants ter pod vodstvom Williama Christieja in Paula Agnewa gostoval v Luzernu\, Parizu\, Valencii in Barceloni. Pel je v operah Monteverdija\, Haydna\, Purcella in Händla. Nastopa s skupinami\, kot so Vox Luminis\, Profeti della Quinta\, Ensemble Correspondances\, La Cetra Basel\, Le Miroir de Musique in Leones. Leta 2020 je zmagal na Bovicellijevem tekmovanju na gradu Weissenbrunn in dobil nagrado na Cestijevem tekmovanju za pevce baročne opere v Innsbrucku. \nSergio Foresti (Prefekt) izvaja opere od baroka do pozne romantike\, duhovno glasbo\, komorno glasbo in samospeve. Petnajst let je veliko nastopal in snemal z ansamblom Concerto Italiano\, ki se je takrat specializiral za renesančne madrigale. V tem obdobju je sodeloval tudi z italijansko zasedbo za srednjeveško glasbo La Reverdie. Nastopal je v operah Monteverdija\, Vivaldija\, Mozarta\, Cimarose\, Rossinija in Donizettija. Sodeloval z dirigenti\, kot so René Jacobs\, Rinaldo Alessandrini\, Fabio Biondi in Jordi Savall\, in ansambli Il Giardino Armonico\, Europa Galante\, Sonatori de la Gioiosa Marca\, Accademia degli Invaghiti\, Abchordis Ensemble in Accademia Bizantina. \nDomen Marinčič (čembalo\, glasbeno vodstvo) kot komorni glasbenik – gambist\, violončelist in čembalist – nastopa po vsej Evropi\, v ZDA\, Kanadi\, Kitajski\, Koreji in Vietnamu. Sodeloval je pri snemanju štiridesetih zgoščenk za založbe Aeolus\, Accent\, Arcana\, BIS\, Brilliant Classics\, Harmonia Mundi France\, Oehms Classics\, Ricercar in Sony/DHM. Leta 2004 je soustanovil slovenski ansambel za staro glasbo musica cubicularis. Kot glasbenik\, organizator in avtor notnih edicij je pripravil sodobne premiere mnogih del\, ki sodijo v slovensko glasbeno dediščino. Zadnja leta vodi orkestrske zasedbe v Sloveniji\, na Finskem in Hrvaškem; med drugim je izvedel oratorije Scarlattija in Stradelle in Rekvijem Jeana Gillesa. Kot predavatelj je gostoval na glasbenih akademijah v Benetkah\, Baslu\, Münchnu\, Bremnu\, Detmoldu\, Freiburgu\, Rostocku\, Helsinkih\, Linzu\, Salzburgu in na Dunaju. Od jeseni 2021 je profesor za zgodovinsko izvajalsko prakso na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Hamburgu.
URL:https://www.nasizbori.si/dogodek/43-festival-radovljica-2025-oratorij-sveta-neza-bernardo-pasquini/
LOCATION:Cerkev sv. Petra\, Radovljica\, Linhartov trg 30\, Radovljica\, Slovenia
CATEGORIES:Drugo,Prva izvedba del v Sloveniji
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.nasizbori.si/wp-content/uploads/2025/08/11-avg-nikolina-hrkac-foto-inia-herencicjpg-izrez-1.jpg
GEO:46.3403799;14.1764324
X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cerkev sv. Petra Radovljica Linhartov trg 30 Radovljica Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Linhartov trg 30:geo:14.1764324,46.3403799
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20230807T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20230807T220000
DTSTAMP:20260430T235013
CREATED:20230709T200326Z
LAST-MODIFIED:20230709T200326Z
UID:10007124-1691438400-1691445600@www.nasizbori.si
SUMMARY:41. Festival Radovljica 2023: Alessandro Scarlatti: Judita
DESCRIPTION:2. KONCERT\nPonedeljek\, 7. avgusta 2023\, ob 20.00\, cerkev sv. Petra\, Radovljica \nAlessandro Scarlatti: Judita \nScarlattijevo neapeljsko uglasbitev svetopisemske zgodbe o Juditi iz leta 1693 so opisovali kot njegov najboljši oratorij. Junakinja zapelje poveljnika sovražne vojske in spečega obglavi z njegovim lastnim mečem. Štirinajstčlanskemu Festivalskemu baročnemu orkestru se bodo pridružili svetovno znani pevski solisti. \nUlrike Hofbauer\, sopran (Judita)\nAlex Potter\, kontratenor (Holofernes)\nBénédicte Tauran\, sopran (Ozija)\nColin Balzer\, tenor (Ahiór)\nLisandro Abadie\, bas (Judovski duhovnik)\nFestivalski baročni orkester\nDomen Marinčič\, čembalo\, glasbeno vodstvo
URL:https://www.nasizbori.si/dogodek/41-festival-radovljica-2023-alessandro-scarlatti-judita/
LOCATION:Cerkev sv. Petra\, Radovljica\, Linhartov trg 30\, Radovljica\, Slovenia
CATEGORIES:Drugo
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.nasizbori.si/wp-content/uploads/2023/07/7-avg-judita-caravaggiojpg-mala.jpg
GEO:46.3403799;14.1764324
X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cerkev sv. Petra Radovljica Linhartov trg 30 Radovljica Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Linhartov trg 30:geo:14.1764324,46.3403799
END:VEVENT
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20221029T200000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20221029T210000
DTSTAMP:20260430T235013
CREATED:20221025T104858Z
LAST-MODIFIED:20221025T104858Z
UID:10007003-1667073600-1667077200@www.nasizbori.si
SUMMARY:Ti meni svetlo sonce
DESCRIPTION:Cikel letošnjih koncertov Slovenskega mladega abonmaja bodo pod vodstvom skladatelja in dirigenta Toma Varla zaokrožili fantje iz Vokalne skupine Ivana Cankarja. Zbor je v pretekli sezoni praznoval 5. obletnico\, na kateri so predstavili nova dela skladateljev najmlajše slovenske generacije. Nekaj del pa bo prav na sobotnem koncertu prvič ugledalo svet. Vljudno vabljeni\, da pridete uživat svežino zvoka moške zborovske glasbe!
URL:https://www.nasizbori.si/dogodek/ti-meni-svetlo-sonce/
LOCATION:Cerkev sv. Petra\, Radovljica\, Linhartov trg 30\, Radovljica\, Slovenia
CATEGORIES:Izvedba novitet,Koncerti in projekti zborov,Prva izvedba del v Sloveniji,Slovenske revije, abonmaji in festivali
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://www.nasizbori.si/wp-content/uploads/2022/10/inbound1501352350381268177.jpg
ORGANIZER;CN="Slovenski mladi abonma":MAILTO:timotej.willewaldt@gmail.com
GEO:46.3403799;14.1764324
X-APPLE-STRUCTURED-LOCATION;VALUE=URI;X-ADDRESS=Cerkev sv. Petra Radovljica Linhartov trg 30 Radovljica Slovenia;X-APPLE-RADIUS=500;X-TITLE=Linhartov trg 30:geo:14.1764324,46.3403799
END:VEVENT
END:VCALENDAR