Foto: arhiv Tajpejske filharmonične fundacije
Konec lanskega leta je bil slovenski skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi tretjič gost Tajpejske filharmonične fundacije, organizacije, ki v glavnem mestu Tajvana že 28 let prireja mednarodni zborovski festival. Zadnja tri leta pa tudi mednarodno zborovsko tekmovanje, ki se s podobnimi tekmovanji v Tokiu, Krakovu in Riminiju povezujejo v zvezo tekmovanj za Svetovno zborovsko tekmovanje.
Mednarodni tajpejski festival (odvija se vsako leto zadnji teden v juliju) sodi med najbolj cenjene in najvplivnejše v Aziji. Vodi ga Ferdinand Ting, menedžer in glasbeni strokovnjak, ki budno sledi svetovnemu zborovskemu dogajanju, trendom in dosežkom. Tako ni nenavadno, da se na njegovem zborovskem festivalu poleg domačega Tajpejskega filharmoničnega komornega zbora Tajpejske filharmonične fundacije redno pojavljajo najpomembnejša zborovska imena, zmagovalci največjih zborovskih tekmovanj po svetu, kot so na primer latvijski zbor Kamēr iz Rige, KUP Taldea iz Baskije, Kammerchor Stuttgart, Univerzitetni zbor iz Hongkonga. Na mojstrskih tečajih in seminarjih, ki potekajo vzporedno s koncertnim dogajanjem, pa predavajo priznane zborovske osebnosti, denimo Frieder Bernius, Eriks Ešenvalds, Teodora Pavlovič in Javier Busto; ti nastopajo večinoma tudi kot člani strokovne žirije tekmovanja.
Leta 2017 je povabilo k sodelovanju prvič dobil tudi slovenski skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi. Organizator ga je povabil kot predavatelja in gostujočega dirigenta, izbrana tematika pa je bila slovenska zborovska tvornost. Čopi se je na prvem predavanju usmeril v raznolikost slovenske ljudske glasbe v priredbah skladateljev 20. stoletja – Pavleta Merkuja, Uroša Kreka, Lojzeta Lebiča idr. Na drugem predavanju je predstavil ustvarjanje najmlajše slovenske skladateljske generacije – dela Tineta Beca, Mateja Kastelica, Andreja Makorja, Nane Forte … – ter orisal pot njihovih del od ustvarjalca mimo založnika in poustvarjalca do poslušalca. Na glasbeni delavnici se je tudi praktično posvetil nekaterim izbranim slovenskim delom.
Leto pozneje je tam nastopil s Komornim zborom Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ki ga je Ferdinand Ting predtem slišal že v Tolosi in Mariboru ter se nad njim navdušil. »Spoznal nas je kot zavzete interprete sodobne slovenske ustvarjalnosti in želel, da se tako predstavimo tudi v njihovem glavnem mestu,« se spominja Ambrož Čopi. »V okviru festivala smo imeli šest koncertov, na katerih smo nastopili v družbi izvrstnega latvijskega zbora Kamēr, ki je izvajal predvsem glasbo svojih avtorjev. Tako oni kot mi smo skušali približati svoja dela tajvanskim glasbenim navdušencem in strokovnjakom, sam pa sem imel priložnost utrditi zanimanje za našo glasbo še na treh delavnicah.« S podobnim programom je naš zbor zatem nastopil še v eni najprestižnejših koncertnih dvoran v Pekingu, tudi tam v okviru enega od številnih poletnih glasbenih festivalov.
Tajpejski filharmonični komorni zbor je eden najprestižnejših zborov na Tajvanu, vodi ga Yu-Chung John Ku, profesor na Kitajski kulturni univerzi in predstavnik Tajvana v Mednarodni federaciji za zborovsko glasbo (IFCM).
Foto: arhiv Tajpejske filharmonične fundacije
Tudi lani je Čopi dobil povabilo v Tajpej, tokrat kot gostujoči dirigent, ki bi pripravil koncert slovenske sodobne glasbe s Tajpejskim filharmoničnim komornim zborom. To je ena najprestižnejših zborovskih zasedb na Tajvanu, vodi jo Yu-Chung John Ku, profesor na Kitajski kulturni univerzi in predstavnik Tajvana v Mednarodni federaciji za zborovsko glasbo (IFCM). Ima že 50-letno tradicijo in je pravzaprav zbor izbrancev 140-članskega velikega zbora fundacije, ki nastopa večinoma s filharmoničnim orkestrom v vokalno-instrumentalnih projektih, komorni zbor pa goji predvsem a cappella glasbo, gosti tuje dirigente in gostuje po svetu. Poleg omenjenih delujeta v okviru fundacije še mladinski in študentski zbor, oba z vrsto uspehov.
Ambrož Čopi je tudi tokrat zajel iz tvornosti naših najmlajših ustvarjalcev. Izbiral je med deli, nastalimi v zadnjih petih letih, mednje je vključil dve noviteti, ki sta ju prav na njegovo pobudo za to priložnost napisala Tadeja Vulc in Andrej Makor. Tadeja Vulc je prispevala skladbo Sine sole nihil sum (Brez sonca nisem nič), v kateri se je naslonila na besedila s sončnih ur. Zbor je počastila tudi s svojo prisotnostjo in kot odlična dirigentka sodelovala pri izdelovanju svojega dela. Andrej Makor pa je uglasbil tri pesmi škotskega poeta Roberta Luisa Stevensona s skupnim naslovom With Quiet Eyes in jim vtisnil lahkotnejši značaj.
Koncertni spored je ob novitetah obsegal še po eno starejše delo Vulčeve in Makorja ter dela Ambroža Čopija, Mateja Kastelica, Črta Sojarja Voglarja, Tineta Beca, Nane Forte in Sama Vovka. O tem, kako je izbiral dela in kako si je zamislil vsebino koncerta, je Ambrož Čopi povedal: »Program sem zasnoval zelo ambiciozno, saj sem vedel, da gre za profesionalne izvajalce. Ker so bila izbrana dela zelo zahtevna, nisem želel še dodatno obremenjevati pevcev z njim tujim jezikom, zato sem izbiral izključno dela na latinska ali angleška besedila, edina izjema je bila skladba Ta na Solbici Sama Vovka, ki je nekako mimo načrta prišla v redni program. V izbranem sporedu sem želel po eni strani združevati sakralno in posvetno, po drugi pa staro in novo. Naj pojasnim: V prvem delu sporeda sem izvedel dve svoji deli, in sicer Cantate Domino in Sing Joyfully to God on strength, prva je hommage Monteverdiju, druga Williamu Byrdu. Credo – I believe Mateja Kastelica je zasnovana na temo Antonia Lottija. Sledita skladbi O lux beata Andreja Makorja in skladba z istim naslovom Črta Sojarja Voglarja, ki sta se na isto besedilo izrazila vsak na svoj skladateljski način. O sapientia Tadeje Vulc azijskim zborom ni tuja, prav oni so dali pobudo, da jo vključim v program, da bi lahko videli in slišali, kako nastaja izvedba tega dela. Prvi del program je sklenila Missa pro Juventute Tineta Beca za zbor in jazz trio. Drugi del je uvedla skladba En ego campana Nane Forte, ki se, kot pove že naslov, navezuje na madrigal našega renesančnega mojstra Jacobusa Gallusa, s tem pa je v programu poskrbela za prehod iz sakralnega v posvetno. Nadaljuje ga moja skladba He wishes for the cloths of heaven, v kateri se posvetim ljubezni, sledita noviteti posvetne vsebine Tadeje Vulc in Andreja Makorja, program pa zaključuje dinamična, razgibana in igriva Ta na Solbici Sama Vovka v rezijanščini.«
Spored v kitajskih pismenkah
Zadovoljstvo po prvi izvedbi novitete Tadeje Vulc Sine sole nihil sum (Brez sonca nisem nič), v kateri se je naslonila na besedila s sončnih ur
Foto: arhiv Tajpejske filharmonične fundacije
Nad programom oz. deli mladih slovenskih avtorjev so bili pevci, kot pove naš gost, navdušeni. Pokazali so izjemno veliko zanimanja in prizadevnosti, med vajami so bili popolnoma angažirani, zelo dosledni, njihova motivacija je bila neverjetna. To je sicer profesionalni zbor, vendar je njihovo delo organizacijsko zastavljeno nekoliko drugače kot pri nas – ne vadijo vsak dan, ampak občasneje, njihove vaje pa trajajo tri ure. »Pevci so sicer vokalno zelo sposobni, a jim taka literatura ni blizu. Če bi ta hip izbiral program za to zasedbo, bi se odločil za manj zahtevnega, saj so jih sodobna izrazna sredstva pogosto zelo begala. Skladba Nane Forte je bila, recimo, napisana za Švedski radijski zbor, zato si je avtorica privoščila vso svobodo pri ustvarjanju in uporabi sodobnih izraznih možnosti. Zavedal sem se, da imam na razpolago samo šest vaj, kar je bilo v dani situaciji odločno premalo. Zaprosil sem za dodatno vajo in jo brez zadržkov dobil.«
Predavanje o sodobni slovenski zborovski glasbi
O odzivu občinstva pa je povedal: »Nastopili smo v prestižni koncertni dvorani v Tajpeju z 2000 sedeži in jo čisto napolnili. Izkupiček od koncerta je bil namenjen odprtju novega oddelka v bolnišnici za alzheimerjeve bolnike, tudi zato je bil koncert deležen velike pozornosti medijev. Odziv poslušalcev je bil izjemen, po koncertu so naju s Tadejo oblegali s prošnjami za avtograme in fotografiranje. Tudi Vitu Primožiču iz založbe Astrum, ki se je prav tako udeležil koncerta, so namenili veliko pozornost, partiture naših del pa so šle – kot se reče – za med.
Tako Tadeja Vulc kot Vito Primožič sta z Ambrožem Čopijem sodelovala tudi na treh delavnicah. »Tadeja Vulc je predstavljala svoj zborovski opus, udeleženci – zborovski strokovnjaki, pevci, glasbeni sladokusci in drugi – so pokazali zelo veliko zanimanja za specifike njenega ustvarjanja, kot so »body percussion« in drugi efekti, ki pa so vselej smiselno umeščeni v kontekst glasbe. Z občinstvom je poskusila celo izvesti nekatere dele svojih skladb, ki so zazvenele na koncertu.« Čopi pa je v svojem delu delavnic pozornost namenil programu koncerta, ki ga je postavil v širši kontekst slovenske sodobne zborovske ustvarjalnosti. Tudi založba Astrum je pri promociji slovenske glasbe na Daljnem vzhodu odigrala zelo pomembno vlogo.
Avtogrami po koncertu
Založnik Vito Primožič in soproga Tinka Primožič iz založbe Astrum s Tadejo Vulc in Ambrožem Čopijem na skupnem srečanju
Ekipa Slovencev na koncertu
Koncertna brošura z vsemi besedili skladb v kitajščini
Slovenska umetnika sta se v Tajpeju počutila odlično, odziv na njuno delo je bil izjemen. Delavnost in prizadevnost pevcev ju ni presenetila: »Včasih se nam je zdela urejenost azijskih zborov skorajda moteča, znali smo reči: ‘tako je perfektno, da že moti’. Delavnosti in pridnosti je tam res v izobilju. Pogrešal pa sem spontanost,« pravi Čopi, »ki ni nepomembna. Ta hip jim tudi primanjkuje poznavanja sodobne literature, tega se zavedajo in se izredno trudijo pridobiti tudi to. Slovenska zborovska literatura je tam naletela na izjemen odziv, naši mladi skladatelji so jim dali misliti, da imamo pri nas ne le nadarjene mlade glasbenike, temveč tudi, da je za njihovo vzgojo zelo dobro poskrbljeno. To je razlog, da so stekli pogovori o tem, da bi že letos ali prihodnje leto v okviru njihovega festivala pripravili mojstrski tečaj za mlade ustvarjalce. Podobne poti se odpirajo tudi v Rusijo, kjer se dogovarjam za podoben tečaj v Sankt Peterburgu in Moskvi, tudi tam se odzivajo podobno kot na Tajvanu. Poleg tega se dogovarjamo za ponovno gostovanje na festivalu v Tajpeju leta 2022 ali 2023 s Komornim zborom KGBL z najnovejšo slovensko zborovsko produkcijo. Sam pa prav zdaj poskušam organizirati turnejo Tajpejskega filharmoničnega komornega zbora pri nas, tako bomo gotovo tudi mi deležni zanimivih, nam neznanih azijskih mojstrovin.«
