»Dragi pevci, zborovodje in spoštovano občinstvo!
V imenu mednarodne žirije 28. tekmovanja slovenskih zborov Naša pesem vas lepo pozdravljam in se vam lepo zahvaljujem za krasna glasbena doživetja, ki smo jih bili deležni ta konec tedna.
Vam, pevci in zborovodje, se zahvaljujemo za vse ure, ki ste jih prebili na vajah, za vaše trdo delo in za pogumno odločitev, da postavite svoje delo v ogled in presojo. Vsi, ki smo kdaj tekmovali, vemo, da to ni lahko, vendar – zaradi vas smo zdaj tu in vi ste omogočili, da se je lahko zgodila še ena fantastična Naša pesem. Vam, spoštovano občinstvo, hvala za tako spodbudno podporo prav vsem nastopajočim in za ustvarjanje tega, za Maribor tako značilnega radoživega vzdušja. Posebna zahvala žirije gre organizatorjem tekmovanja: Javnemu skladu za kulturne dejavnosti RS z Območno izpostavo Maribor, Mestni očini Maribor, ZKD Slovenije in ZKD Maribora za dobro pripravo in brezhiben potek tekmovanja.
Žirija ja poslušala 20 zborov, od tega 3 male skupine, 2 ženska zbora, 2 moška zbora in 13 mešanih zborov. Slišali smo veliko zelo dobrih in tudi kar nekaj odličnih nastopov. Posebnost tega tekmovanja je veliko število debitantov: 7 zborov in kar 12 dirigentov je nastopilo na Naši pesmi prvič. Za prihodnost slovenskega zborovskega petja je zelo obetavno, da je toliko mladih, ambicioznih dirigentov, ki se želijo predstaviti, preveriti svoje znanje in napredovati. V žiriji smo se trudili, da bi bili konstruktivni, da bi vam ta prva udeležba predstavljala dobro izkušnjo in da to ne bi bilo prvič, zadnjič in nikoli več.
Poslušali smo zanimive programe in lahko rečem, da so se vsi dirigenti trudili, da so izbrali karakterno in stilno raznolike sporede, prilagojene sposobnostim zbora. Veliko je bilo del mladih slovenskih skladateljev. Žirija pa bi spodbudila zborovodje, da se pri naročanju novitet spomnijo tudi na že uveljavljene avtorje in da naročajo izvirna glasbena dela s slovenskimi besedili (ne le priredb/obdelav ljudskih pesmi), kar jim bo pomagalo sestaviti res tehtne sporede.
V Sloveniji imamo veliko dobrih pevcev (tudi solopevci prepevajo v ansamblih) in zbori imajo na splošno konkreten, podprt zvok. Opozorili bi dirigente, naj se ne osredotočajo samo na izdatnost zvoka, ampak se posvetijo usklajevanju pevcev, saj ustvarja kvalitetno zvočno sliko homogenost; zvok, ki je ubran v vseh sekcijah, ki omogoča uglašeno intonacijo in ki je prilagodljiv različnim glasbenim stilom.
Rakrano nastopov še vedno predstavlja intonacija. Natančno je treba uglasiti bas (spodnji glas) in potem vertikalo nad njim. Uglaševanje akordov je morda malo dolgotrajen proces in zahteva od zborovodje drugačno pripravo, od pevcev pa zbranost in potrpežljivost, vendar je to edini način, da delo predstavimo na način, kot si ga je skladatelj zamislil: da akordi zazvenijo in da so prepoznavni. Je pa tako, da kar uglasimo na vajah, bo na koncertu zazvenelo le, če bo tudi dirigent med koncertiranjem poslušal in se bo njegovo poslušanje (kot avra) širilo tudi na pevce.
Opozoriti bi želeli tudi na ritmično natančnost, saj deluje zbor resnično kot velika nepremagljiva sila (deroča reka), kadar vsi pevci čutijo ritmične poddelitve in izvajajo glasbo dejansko skupaj. Dinamično oblikovanje je tisto, ki naredi izvajanje zanimivo. Pojdite v ekstreme, raziskujte, kakšen je vaš najmanjši ppp in kakšen dejansko vaš najmogočnejši FFF, vendar pri tem obdržite intenziteto v diminuendu ter nižjih dinamičnih obsegih in podporo pri glasnem izvajanju. Vse premalo se (tudi najboljši) posvečajo ravnovesju med glasovi. Da se lahko neka tema, zanimiv motiv izpostavi, se morajo drugi glasovi umakniti, muziciranje pomeni dati prostor glasbi.
Naslednja stvar, ki bi jo radi izpostavili, je, da mora skladateljeva želja za dirigenta predstavljati vodilo, zato je pomembno upoštevati partituro, se posvetiti detajlom in dejansko izvesti, kar je napisano. Vse zborovodje/zborovodkinje bi tudi radi spodbudili, da poglobljeno razmišljajo o interpretaciji, arhitektoniki dela in o tem, kako bodo na skladbi pustili svoj pečat, kaj želijo občinstvu sporočiti, kako se ga bodo dotaknili in kako bo izvedba vplivala, da bodo poslušalci odšli iz dvorane za vselej spremenjeni. Komuniciranje z občinstvom ne pomeni samo koreografije. Veliko zborov je nastopilo s koreografijo, pri nekaterih je bila slednja učinkovita, pri drugih pa bi veljalo razmisliti, ali je vizualno odrsko dogajanje res podkrepilo zvočni učinek, ali pa je koreografija bolj motila percepcijo.
Sicer pa: zborovodje radi rečemo, da je zborovodstvo naš poklic. Med pandemijo, ko nismo mogli opravljati svojega poklica, smo se najbrž vsi zavedeli, kako zelo radi imamo pravzaprav ta naš poklic. Opogumili bi vas, da se za ta poklic in za njegov ugled v svetu borite z vsemi možnimi sredstvi, tako da se dodatno izbražujete, se udeležujete delavnic, srečujete s kolegi, izmenjujete mnenja, povabite mentorje, ki jih spoštujete, na svoje vaje … Vse več je namreč teženj, groženj (predvsem v zahodnem demokratičnem svetu, po katerem se Slovenija zelo rada zgleduje) po ukinjanju tega poklica. Mi sami smo tisti, ki smo dolžni skrbeti zanj in edino mi ga lahko ohranimo.
Po pandemiji se kultura še ni postavila na noge: občinstvo še vedno ne polni dvoran, tako kot bi si želeli, odrasle pevce je še vedno težko privabiti na vaje, ljudje smo se navadili opravljati stvari od doma, prek spleta … V teh razmerah ste zato vsi, ki ste se tekmovanja udeležili, resnični zmagovalci. Vendarle, žirija je opravila svoje delo in naše točke so določile zmagovalca, ki mu od srca čestitamo. Ob podobnih priložnostih sem imela navado reči, da so tekmovanja žal dogodki, ki se jih sicer vsi sodelujoči dolgo časa veselijo, ob razglasitvi pa je vendarle samo en zbor in en dirigent popolnoma srečen, nekaj jih je delno srečnih in zadovoljnih, velika večina pa z njih odide nezadovoljnih. Zdaj vidim, da je to samo delno res in da to velja samo za tiste, ki se ne znajo veseliti uspeha drugih. Tisti, ki so veseli, da je nekaterim uspelo, ne bodo nikoli razočarani. Zato vam vsem svetujem, da na današnji dan sprejmete razultate v tem duhu. Tako boste dejansko vsi odšli domov veseli in zadovoljni ter z zavedanjem, da je SLOVENSKEMU ZBOROVSTVU ponovno uspelo. Naslednjič boste potem šli na vajo še z večjim veseljem, ker imamo skupaj nekaj, za kar so mnogi prikrajšani. Svetu se slabo piše, in če smo prej živeli dobre čase, ki so ustvarjali slabe ljudi, je zdaj zelo pomembno, da uvidimo, da so nastopili slabi časi in da moramo ljudje postati boljši. Zato je danes še bolj kot kdajkoli prej pomembno, da pojemo, da ustvarjamo kot skupina, stremimo k skupinskemu cilju, da delamo eden za drugega, saj bomo sicer izgubili vsi.«
Urša Lah Rasmussen
