Po zgledu Slovenskega otroškega zbora z dolgoletno tradicijo se je lansko leto v Tolminu rodil Tabor mladih pevcev Primorske, ki pa se ne omejuje zgolj na pevce te slovenske regije, kot pravi idejna vodja in pobudnica ustanovitve Tabora, Barbara Kovačič: »Letos se nam je pridružilo kar nekaj otrok z drugih koncev naše države, iz Ljubljane, Ribnice, Koroške in drugod, pa tudi iz zamejstva.« Če se Slovenski otroški zbor že vsa leta odvija prve dni šolskih počitnic, pa so se pri Kulturnem društvu Magdalenčica, JSKD OI Tolmin in Zavodu KŠM Tolmin odločili, da bodo gostili mlade pevce tik pred začetkom novega šolskega leta.
Od 19. do 24. avgusta je tako letos v Tolminu drugič zapored potekal Tabor za mlade pevce Primorske, stare od 11 do 16 let. Kot že lani je tudi letos levji del organizacije nosila tolminska zborovodkinja, pobudnica za nastanek Tabora, Barbara Kovačič ob pomoči Silve Seljak s tolminskega JSKD. Umetniški del pevskega tabora je bil tudi letos v rokah mlade nadobudne glasbenice Petre Grassi, zmagovalke prvega tekmovanja za slovenske zborovodje Zvok mojih rok, obenem pa tudi zmagovalke podobnega italijanskega tekmovanja, ki je leto prej potekalo v Arezzu. Petri Grassi je bila zaupana odgovorna naloga oblikovanja programa, izbire skladb, iz katerih se bodo mladi učili ubranega petja, vokalne tehnike, interpretacije, pa pevske discipline, kolegialnosti in kreativnosti, ob tem pa sproščeno uživali v lepotah kraja, druženju in spoznavanju drug drugega. Ob Petri Grassi in Barbari Kovačič so strokovni tim sestavljali še ugledni slovenski zborovski dirigent Stojan Kuret, mladi zamejski zborovodja David Bandelj, zborovodkinja iz Ljubljane Marta Sojar Voglar, vokalna pedagoginja Martina Burger in plesna pedagoginja Martina Grmek.
Na sklepnem koncertu v tolminskem Kinogledališču je po petih intenzivnih pevskih dnevih zazvenel celovečerni koncert 75-članskega mladinskega zbora. Njihov nastop je uvedla znana Gloria iz Misse brevis Ambroža Čopija, sledila so dela Iva Antogninija, Marija Kogoja, Črta Sojarja Voglarja in Patricka Quaggiata. Po dveh pevsko-plesnih točkah avstralskega in južnoameriškega ljudskega melosa pa je občinstvo poslušalo skladbe Oskarja Deva in Janija Goloba ter noviteto skladateljice Tadje Vulc, Sonce, napisano prav za to priložnost. Koncert sta sklenili skladbi Iva Antogninija This Song in Roberta Brisotta Pa da bi znal, izzvenel pa je v pravem tolminskem duhu s tolminsko ljudsko Na cikasta krawa v priredbi Mateja Kavčiča. Še tri zavzete sodelavce moramo omeniti, najprej pianistko Niko Kovačič, nato tolkalista Aljaža Mašero, učenca GŠ Tolmin, in čelista Aleksandra Slugo iz Trsta.
Prepolna dvorana tolminskega Kinogledališča – ob domačinih so jo napolnili predvsem starši in stari starši malih pevcev – je doživela zavidanja vreden pevski dogodek, koncertni večer, ki mu ni manjkalo pevske svežine, mladostne razigranosti in predanosti, pa tudi ne umetniškega naboja, ki so ga iz mladih pevcev izvabili zvečine mladi, a že izkušeni dirigenti.
Polna lepih vtisov sem se podala med utrujene, a zadovoljne ustvarjalce večera, ki so znali povedati veliko zanimivega, pohvalnega in osrečujočega o minulem tednu dni. Stojana Kureta sem, žal, zgrešila, dan prej je namreč odbrzel na Mednarodno zborovsko tekmovanje v italijanski Arezzo, kamor je bil kot večkratni udeleženec in zmagovalec tekmovanja ter večkratni žirant tokrat povabljen kot gost. Gotovo je tam s posebnim zanimanjem prisluhnil Akademskemu zboru Maribor, ki se je za točke potegoval pod vodstvom svoje dirigentke Tadeje Vulc. To tekmovanje je bilo nenazadnje tudi razlog, da v Tolminu nismo srečali avtorice letošnje novitete Sonce.
O tolminskih dogodivščinah, trdem pevskem delu, svojih vtisih in opažanjih pa so dirigenti in organizatorji pripovedovali takole:
David Bandelj: »Mularija me je spet presenetila, vedno znova me mladi na odru presenečajo, ker razdajajo svojo energijo. To je za poustvarjanje glasbe velik potencial. Nepojmljivo je, kaj znajo dati mladi na odru, ko verjamejo v to, kar počnejo, in začutijo, da jim tudi mi verjamemo. Gre pravzaprav za tisti trenutek, ko stopiš pred zbor, ki ni tvoj zbor, in ti ta zbor sledi, se ti prepusti, ti zaupa, to je najlepši dar zborovodji. Dirigenti, ki smo sodelovali na taboru, večinoma izhajamo iz istih principov, estetskih kanonov in želja. Dobro smo se ujeli in lepo sodelovali. Zame je to izredno dobra šola, ko se sam postaviš pod vprašaj, ker moraš v samo enem tednu pridobiti zaupanje zbora, to je bil zame velik moment rasti.«
Silva Seljak: »Lani smo na Taboru gostili 60 pevcev, letos se jih je prijavilo 80, no, nekateri so zboleli, tako da jih je na sklepnem koncertu zapelo 75. Glavnino zbora so še vedno sestavljali tolminski pevci, tisti, ki izhajajo iz zborov Barbare Kovačič na osnovni šoli Franceta Bevka. Kvalitetni pevci so to, Barbara ima na področju pevske vzgoje mladih dolgoletne izkušnje, dela strokovno in predano, veseli smo, ker nam tako vzgaja tudi bodoče pevce odraslih sestavov.«
Barbara Kovačič: »Lanski Tabor je bil za vse nas lepa izkušnja, iz katere smo se veliko naučili. Seveda smo naredili refleksijo, razmislili, kaj bi bilo lahko letos še bolje oz. kaj lani ni izpolnilo naših pričakovanj. Vsekakor smo ocenili, da je osnovna ideja dobra in smo jo zato v celoti obdržali. Otrokom v prvi vrsti ponujamo zborovsko poustvarjanje na visoki ravni, za to imamo odličen kader. To je najprej Petra Grassi z vso svojo energijo, strokovnostjo, človečnostjo in karizmo. To je Stojan Kuret s svojim velikim znanjem in izkušnjami, to je David Bandelj s predanostjo in voljo, to je Martina Burger, ki je kot strokovnjakinja za vokalno tehniko pripomogla k temu, da so kljub velikim pevskim naporom vsi otroci ostali pri zdravem glasu. To je tudi naša letošnja gostja Marta Sojar Voglar, ki je z otroki izvedla skladbo svojega moža Črta Sojarja Voglarja, nenazadnje pa je to tudi Martina Grmek, ki je kot strokovnjakinja za ples s pravimi metodičnimi postopi poskrbela, da so otroci odlično osvojili načrtovane gibe pri določenih skladbah.«
Petra Grassi: »Tudi letos mi je bilo zaupano oblikovanje programa. Kot lani sem tudi tokrat posebno pozornost namenila slovenskim skladateljem, hkrati pa sem se spogledovala z repertoarji mladinskih zborov z drugih koncev Evrope. Ti nemalokrat vključujejo tudi različne koreografije, ki po moji oceni okrepijo odrsko prezenco otrok. Tudi letos sem vključila skladbo Marija Kogoja kot poklon Stojanu Kuretu, ker vem, da mu je ta skladatelj zelo pri srcu. Dodala sem še enega zamejskega komponista, to je Patrick Quaggiato, ter primorskega ustvarjalca Ambroža Čopija, ki ima danes zelo pomembno funkcijo v evropskem prostoru. Skladba Iva Antogninija O Magnum misterium je dala pevcem priložnost v iskanju lepega zvoka, dolgih fraz, liričnosti … Ni treba poudarjati, da je svoje dodal tudi spremljevalni solo violončela. V letošnjem progamu tabora je bila tudi noviteta, napisana prav za nas, to je bila skladba Sonce Tadeje Vulc. Že lani smo v Sloveniji prvič izvedli njeno delo Love, ki je nastalo za mojo delavnico na festivalu v Montecatini v Italiji. Tudi letos smo moji dragi prijateljici Tadeji Vulc naročili skladbo, ki je postala hit tabora. Zelo sem počaščena, ker je kot ‘sonce’ izbrala mene in okrog mene postavila otroke, drugi krog je postavila okrog občinstva, tako se je njihova energija porazdelila tudi mednje. Očarana sem, ko vidim, da znajo dobri skladatelji napisati skladbe vsakemu dirigentu ‘na kožo’. Dirigentka Barbara Kovačič je v našo ekipo povabila tudi Marto Sojar Voglar, ki je pomagala tako pri upevanju kot tudi pri študiju skladb. Tudi njen mož Črt je bil ves teden z nami na kampu, pa smo se odločili, da bomo tudi njegovo skladbo izvajali na koncertu, ki je zazvenela v rokah njegove žene. Za otroke je bilo to posebno doživetje, imeti skladatelja na vajah in opazovati, kako njegova žena doživlja njegovo partituro.
V repertoar sem uvrstila tudi tri reprize, skladbe, ki so prvič zazvenele že na lanskem taboru. This song Iva Antogninija je bil hit lanskega tabora, otroci so ga zelo vzljubili. Skladba je precej težka, zelo ritmična je, polna artikulacij, veliko je treba delati na zvoku. Skladbo Pa da bi znal mi je prijatelj Roberto Brisotto poklonil kot poročno darilo. Lani sem jo v izvajanje ponudila Taboru mladih pevcev Primorske, lepo so jo sprejeli, zdelo se mi je smiselno, da jo ponovimo. Tretja skladba, ki smo jo ponovili, pa je Moja dežela Janija Goloba – ta je glas otrok in glas Slovenije.«
Barbara Kovačič: »Veliko je bilo vaj. Prve tri dni približno 10 ur na dan. Veliko smo peli, res pa je, da smo zelo pazili, da smo imeli po dveh urah vedno premor, da smo veliko partitur študirali samo z deklamiranjem ali da smo samo dikcijo popravljali, da niso bili ves čas obremenjeni pevsko. Od srede naprej, ko je bil program naučen in smo skladbe le še izdelovali v umetniškem smislu, je bilo vaj manj.«
Silva Seljak: »Ja, ponudili smo trdo delo, veliko dela, pa tudi drobne biserčke, s katerimi se ponaša Tolmin z okolico, poskrbeli smo, da so se tudi veliko družili in napletli prijateljske vezi, ki bodo gotovo držale tudi naprej.«
Barbara Kovačič: »Razmislili smo, kako jim lahko ponudimo druženje na zabavnejši in hkrati poučen način. Da bi se laže spoznali med sabo, smo jim takoj prvi dan organizirali orientacijski pohod po Tolminu. Razdelili so se v deset skupin in dobili več zabavnih nalog, nekatere od njih so bile kar zahtevne. Ena od prvih nalog je bila v Tolminu poiskati staro fontano in iz nje popiti kozarec vode, ker ta uresničuje skrite želje, druga, zelo zabavna naloga je bila poiskati hišo skladatelja Maksa Pirnika in pred njo zapeti pesmico Bele snežinke, zvezdice bele (… o snegu sredi poletja …). Ena od zahtevnejših nalog je bila tista, da morajo kot komponisti sestaviti svojo skladbo, s katero se bodo predstavili – sebe, kot skupino, seveda. To so prav vsi naredili zelo dobro. Ko smo jih ob koncu tabora spraševali, kaj jim je bilo najbolj všeč, je bila prav to ena od reči, ki se jim je najbolj vtisnila v spomin. Nepozabno je bilo kopanje ob Idrijci. Večina otrok hodi na morje, pa je nanje naša temno zelena rečica naredila lep vtis. Ponudili smo jim še »kino pod brezami«, ogledali so si film in gledališko predstavo. Letos je bilo druženja in različnih dejavnosti več kot lani, nekaj časa pa smo pustili tudi za nevodeno dejavnost, da so se otroci med sabo spoznavali in pogovarjali.«
Silva Seljak: »Veseli in srečni smo, da je ta velik pevski projekt tudi letos uspel, da so otroci žareli, da smo program izpeljali tako, kot je bilo načrtovano. Z zadovoljstvom smo opazovali, kako so se med njimi sklepala prijateljstva. Odhajali so navdušeni in nam zagotavljali, da prihodnje leto spet pridejo in s sabo pripeljejo še svoje prijatelje.«
Barbara Kovačič: »Seveda si želimo, da bi Tabor uspešno deloval tudi v bodoče, res pa je, da se nam je letos utrnila nova zamisel. Z Davidom sva razmišljala, da bi bilo zanimivo in smiselno ponuditi podoben tabor tudi starejšim otrokom in oblikovati mladinski mešani zbor. Na to so nas napeljala najstarejša dekleta, ki bi rada na taboru sodelovala tudi v prihodnje. To je gotovo dobra ideja glede na to, da mladinski mešani zbori v Sloveniji še nimajo te ponudbe, pa bi bila zanje gotovo prijetna in zanimiva. Če bo do realizacije prišlo? O tem še ne moremo govoriti, to je za zdaj le dobra zamisel.«
David Bandelj: »Prav moji pevci, ki so sodelovali na taboru, so izrazili željo, da bi še prišli v Tolmin. Tu se je porodila zamisel za srednješolski zbor. Zakaj pa ne, dobra ideja, o kateri bi veljalo razmišljati. No, nekaj časa še imamo za to.«
