Ciciban poje in pleše, Maribor, 2016
Foto: Marjan Laznik, Fotomedia
Bodimo vizionarji in si zastavimo kratkoročni cilj: v naslednjih treh letih postaviti zbor v vsak slovenski vrtec. Je to mogoče? Seveda je. Za uresničitev potrebujemo razvijajoče se otroke, motivirane vzgojitelje z glasbenim predznanjem in podporo vodstva vrtca. Ker imamo vse omenjeno že vgrajeno v sistem predšolske vzgoje in izobraževanja, je uresničitev cilja še lažja.
PETJE JE OSNOVNA DEJAVNOST PREDŠOLSKEGA OTROKA
Petje (po Welch 2012) je osnovna dejavnost otroka v razvoju na predšolski ravni. Podlago otrokovemu petju predstavljajo genske predispozicije in vpliv okolja (poudarek je na družinskem okolju). Že v času nosečnosti zarodek zaznava variacije materinega glasu (v melodiji in ritmu materinega govora ali petja) prek tresljajev in valov v materinem telesu ter prek materinega čustvenega stanja (stanje hormonov v krvnem obtoku). Tako se navaja oz. vrašča v zvočno, jezikovno in kulturno okolje.
Prvo leto otrokovega življenja je zvočno zelo raznoliko in aktivno. Otrok z glasom izkazuje svoje počutje (izraža ugodje in neugodje). Zelo intenzivna zvočna in jezikovna aktivnost otroka je jokanje, ki vsebuje elemente vokalizacije, petja, fraziranja, različne ritmične vzorce, tonske višine in jakosti izvajanja. Od dveh mesecev naprej se pojavlja otrokovo čebljanje, kjer lahko prepoznamo tonske višine in ritmične vzorce. Od četrtega meseca naprej se otrok igra s svojim glasom, ga preizkuša, oponaša materino bolj izrazito vokalizacijo in izgovorjavo posameznih besed.
Pevski razvoj otroka od prvega do petega leta je prežet z interakcijo, raziskovanjem in preizkušanjem zvočnega sveta v njem in okoli njega. Interakcija je spontana, prek igre, ustvarjalna in vezana na ‘lokalno’ glasbeno okolje oz. okolje, ki otroka neposredno obdaja. Otrokova vokalizacija je zelo raznolika: dveletni otrok že oblikuje ponavljajoče se fraze z določljivim ritmičnim in melodičnim vzorcem, od treh let naprej spontano improvizira z ritmično-melodičnimi vzorci (npr. improvizira z zlogi brez pomena), spontano prepeva ob igri (npr. ponavlja en in isti ritmično-melodični vzorec, si pevsko izmišljuje vprašanja/odgovore, si izmišlja nova besedila k danim melodijam) oz. tvori sestavljanke ritmično-melodičnih vzorcev in usvojenega besedišča, ki izkazujejo otrokovo razumevanje tonske strukture in jezika. Več kot je pevskih vplivov v družini in v vrtcu, bolj je otrok dovzeten za to dejavnost ter močnejši je vpliv na razvoj otrokovega ritmično-melodičnega posluha, tehnike govora, izgovorjave in usvajanja besedišča.
Z leti se veča tudi ekspresivna izraznost petja oz. izkazovanje otrokove čustvene izraznosti skozi dejavnost petja. Od štirih let naprej lahko otrok v petju izrazi veselje in žalost.
Ciciban poje in pleše, Maribor, 2016
Foto: Marjan Laznik, Fotomedia
PEVSKA AKTIVNOST V KURIKULUMU ZA VRTCE
Pevska aktivnost je na ravni predšolske vzgoje in izobraževanja obravnavana v izhodiščnem dokumentu Kurikulum za vrtce pod področjem umetnost v okviru glasbenih dejavnosti (1999: 26). Cilji slednjih dejavnosti so usmerjeni v otrokovo doživljanje glasbe, izražanje samega sebe prek glasbenih dejavnosti ter v razvoj glasbenih sposobnosti in spretnosti. V ospredju je pridobivanje osnovnih glasbenih izkustev prek petja, igranja na različna glasbila, poslušanja, izraznega gibanja, eksperimentiranja z zvoki, izmišljanja glasbenih vzorcev, izvajanja glasbeno-didaktičnih iger in izštevank. Petje kot primarna dejavnost otroka naj bi bila vsakodnevno spodbujana v oddelkih. Iz te predpostavke lahko gojimo vrtčevsko zborovsko dejavnost kot redno dejavnost vrtca, ki se izvaja v dopoldanskem delu programa predšolske vzgoje in izobraževanja (in ne kot nadstandardni/obogatitveni, za starše plačljivi program).
Ciciban poje in pleše, Maribor, 2016
Foto: Marjan Laznik, Fotomedia
KAKO OBLIKOVATI ZBOR V VRTCU
Strokovna izhodišča za oblikovanje zbora v vrtcu
Glasba ima pozitiven vpliv na razvoj in počutje otroka. Spodbuja sinhrono delovanje različnih predelov možganov tako, da lahko stvari dojemamo bolj celostno na kognitivni in afektivni ravni (Habe 2006, Jaušovec 2012). Možgani glasbenikov so oblikovani drugače oz. so večji kot možgani ‘neglasbenikov’, kar priča o povezanosti glasbe in inteligentnosti (Motte Haber 1990). Glasba ne vpliva pozitivno samo na razvoj možganov, temveč tudi na otrokovo samopodobo in s tem boljšo socialno vključenost v ožje okolje. Otrok prek pevske ali inštrumentalne vaje izgrajuje delovne navade ter širi/poglablja svojo koncentracijo, sprošča telo, razvija smisel za estetiko in se sprošča. Petje pa je neposredno povezano z izgradnjo govora ter učinkovito pri premagovanju govornih napak.
Cilji zborovskega petja v vrtcu
Otroci:
- prek petja čustveno doživljajo glasbo in se pevsko izražajo,
- razvijajo elementarni glasbeni posluh in pevske spretnosti,
- sodelujejo na prireditvah v vrtcu (čim več nastopajo v ožjem okolju),
- spoznavajo slovensko zborovsko zakladnico (slovenske ljudske in umetne otroške pesmi),
- spoznavajo ljudske pesmi drugih kultur in narodov,
- skupinsko muzicirajo in prek tega razvijajo kulturo odnosov.
Ciciban poje in pleše, Maribor, 2016
Foto: Marjan Laznik, Fotomedia
Organizacijske oblike
Priporočljivo je, da vrtčevski zbor tvorijo otroci iz drugega starostnega obdobja oz. otroci, stari tri leta in več, saj imajo že razvit glasovni obseg od d1 do a1, dovolj razvit govorni aparat in usvojeno določeno besedišče.
Pri oblikovanju vrtčevskega zbora sledimo načelu prostovoljnosti in otrokovega interesa, kar pomeni, da se v zbor vključi vse otroke, ki izkažejo interes in željo po pevskem sodelovanju (s pisno privolitvijo staršev o sodelovanju njihovega otroka pri zboru), ne glede na razvitost otrokovega posluha. Zborovodja ne dela selekcije pri vpisu otrok v zbor na osnovi njihovega posluha, saj je na predšolski ravni otrokov posluh v fazi razvoja. Priporočljivo je, da zborovodja vodi portfolio o napredku razvoja posluha posameznega otroka, zato naj vsakega otroka večkrat individualno preizkusi (ob začetku šolskega leta, med letom in na koncu).
Najboljši obliki vrtčevskega zbora sta:
- zbor, ki ga tvorijo posamezni otroci z izkazanim interesom iz različnih oddelkov, pri čemer so vaje enkrat ali dvakrat na teden od 30 do 40 minut v dopoldanskem času (med zajtrkom in kosilom);
- zbor oddelka (zbor, v katerega so vključeni vsi otroci v oddelku), ki ima lahko vaje večkrat na teden po potrebi in se prilagaja dinamiki celotne skupine otrok.
Manj priporočljiva oblika je zbor kot popoldanska dejavnost (še posebej po kosilu, ko so polni želodci), ker je pri otrocih manjša koncentracija. Večkrat je vpis otrok pogojen tudi s časovno omejitvijo oz. zasedenostjo staršev, ki ne zmorejo pripeljati otroka na popoldanske vaje.
Za pevske vaje zbora je pomemben tudi izbor prostora. Manj priporočljiv je hodnik (kjer lahko vsak mimoidoči preusmeri pozornost otrok z zborovodje in petja na kaj drugega) ali velika telovadnica (kjer ni dušilcev zvoka in nastane močan odmev, kar povzroča hrup in zato večjo glasovno obremenitev zborovodje), temveč poseben prostor z zborovskimi praktikabli ali stoli v obliki polkroga ter melodičnim inštrumentom (npr. električni pianino ali akustična kitara).
Strokovna znanja zborovodje
Zbor lahko vodi tako vzgojiteljica kot tudi pomočnica vzgojiteljice, ki:
- ima razvit ritmično-melodični posluh,
- ima glasbeno-teoretično predznanje (je notno bolje glasbeno pismena, zna igrati na en melodični inštrument),
- je naklonjena petju, s čimer prenaša žar in ljubezen do petja na otroke,
- želi pridobivati dodatna znanja pri delu z vrtčevskim zborom, pri čemer jo vodstvo podpira oz. ji omogoča dodatna strokovna izpopolnjevanja.
Ciciban poje in pleše, Maribor, 2016
Foto: Marjan Laznik, Fotomedia
Metoda dela
Petje je spretnost, ki jo otrok posnema, zato mora zborovodja otrokom predstaviti pesem v celoti z lastnim petjem. Učenje pesmi ne sme potekati s pomočjo nosilca zvoka.
Zborovodja pazi na:
- ustrezno intonacijo (pesem si predhodno intonira, pesem intonančno čisto zapoje),
- estetsko in doživeto interpretacijo (kar vpliva na otrokovo motivacijo za učenje pesmi),
- sproščeno držo telesa in
- jasno izgovorjavo oz. dikcijo.
Pesmi izbere glede na otrokove razvojne značilnosti (pazi na glasovni obseg, najnižje do c1/d1 in najvišje do h1) in namen, vsebino prireditve, kjer bo zbor nastopal. Pevski repertoar naj bo sestavljen pretežno iz ljudskih in umetnih otroških slovenskih pesmi ter občasno iz ljudskih pesmi drugih kultur in narodov. Izogibajmo se pesmim iz zabavne in popularne glasbe. V ospredju je cilj širiti otrokom obzorja ter jim omogočiti mnogotere glasbene izkušnje, ki jih domače okolje mogoče ne more ali ne zna ponuditi. Otrok je prek množičnega vpliva medijev vsakodnevno v stiku z zabavno in popularno glasbo, zato je pomembno, da spozna še druge glasbene oblike in žanre.
Usvajanje pesmi poteka z lastnim petjem po metodi odmeva/ponavljanja v naslednjem zaporedju[1]:
- sproščanje telesa in upevanje (glasbeno-didaktične igre, izštevanke, delo na vokalni tehniki, ogrevanju govornega aparata),
- predstavitev pesmi z lastnim petjem zborovodje,
- razgovor o vsebini pesmi (pojasnitev neznanih, narečnih ali tujih besed),
- usvajanje ritma besedila pesmi po frazah (pesem razdelimo na smiselne dele in jo podajamo po delih, najprej frazo izgovori zborovodja, otroci takoj – brez pavze – ponovijo frazo za zborovodjem),
- usvajanje pesmi po ritmično-melodičnih frazah (isto kot pri usvajanju ritma),
- delo na interpretaciji pesmi (upoštevanje dinamike, izgradnja fraziranja, izražanje razpoloženja),
- povezava petja (vsebine pesmi) z izraznim gibom (oblikovanje preprostih gibov, ki ne obremenijo otrok do te mere, da bi pozabili na dejavnost petja in bili obremenjeni samo z dejavnostjo izraznega gibanja).
Zborovodja si pri učenju pesmi pomaga z melodičnim inštrumentom (npr. električni pianino, akustična kitara, ksilofon). Glasbilo je NUJEN didaktičen pripomoček.
Pevski repertoar za vrtčevski zbor naj bo sestavljen pretežno iz a cappella pesmi (pesmi samo za glasove, brez inštrumentalne spremljave). Otroci se bodo začeli poslušati med seboj, kar posledično vpliva na boljšo intonacijo in intenzivnejšo izgradnjo posluha. Le občasno naj bo petje otrok podprto z glasbeno spremljavo (npr. z zvočno matrico ali Orffovimi glasbili, na katera igrajo otroci in med igranjem ne pojejo).
Ciciban poje in pleše, Maribor, 2016
Foto: Marjan Laznik, Fotomedia
ZAKLJUČEK
Petje v zboru naj bo vsem v veselje, tako zborovodji kot tudi otrokom, kajti to pomembno vpliva na pevsko izraznost, razpoloženje in energijo nastopa na odru. Če otroci uživajo na vajah, bodo uživali tudi na odru. Sproščeni bodo, bolj interpretativni, zborovodji bodo sledili, ker ga imajo radi in mu zaupajo.
Vrtčevski zbor naj bo sestavni del vsake proslave ali drugega, priložnostnega dogodka v vrtcu. Nastopi v ožjem okolju vrtca so najpomembnejše motivacijsko sredstvo za pevca. Pri odločitvi, ali bo zbor sodeloval na dogodku izven ožjega okolja vrtca (npr. območna revija pevskih zborov v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti s strokovno spremljavo izvedb nastopa, nastopi na nacionalni TV), pa je odločilna strokovna, avtonomna presoja zborovodje. Zavedati se moramo, da je ubrano, čisto petje otrok pomemben kriterij pri oblikovanju javne podobe vrtca pred širšo javnostjo. To je zanemarljivo pri nastopih pred starši, kjer je odločilni kriterij nastop »mojega« otroka. Takoj, ko pa zbor prestopi meje vrtca, je pomembno, kako zbor zveni. Zato je priporočljivo nastopati samo v ožjem vrtčevskem okolju, če je kakšno leto v zboru preveč »brundavčkov«.
___________________
Viri in literatura:
Habe, K. (2006): Vpliv Mozartove glasbe na umske sposobnosti. Delo, 2. 2. 2006.
Jaušovec, N. (2012): Kje v možganih se skriva inteligentnost? www.youtube.com/watch?v=JfCOnqotB9A (pridobljeno 13. 2. 2016).
Kurikulum za vrtce: Predšolska vzgoja v vrtcih (1999). Ljubljana: MŠŠ, ZRSŠ. http://www.zrss.si/pdf/050711123045_vrtci_kur.pdf (pridobljeno 12. 2. 2016).
Motte Haber, H. (1990): Psihologija glasbe. Ljubljana: DZS.
Voglar, M. (1987). Otrok in glasba. Ljubljana: DZS.
Welch, F. G. (2012): Singing and vocal development. The Child as Musician: A Handbook of Musical Development, ur. G. McPherson. Oxford: Scholarship Online.
___________________
[1] Mira Voglar (1987) imenuje to metodo »metoda poustvarjalnega petja«.
