Poslovil se je veliki Slovenec in kulturnik, razumnik in umetnik v najžlahtnejšem pomenu besede, letošnji Prešernov nagrajenec Pavle Merkù. S svojim izjemnim prispevkom k slovenski kulturi je naš prostor zaznamoval z vrednotami, estetiko, pogledi, prepričanji in ozaveščenostjo tudi na področju zborovske glasbe – tukaj s prav posebnim žarom: »Moj prvi spomin je glasba,« so bile njegove besede ob prejemu Prešernove nagrade za življenjsko delo.
»Slovenec po prepričanju ter ena najvplivnejših osebnosti kulturnega življenja Slovencev v Italiji se je rodil v Trstu leta 1927 slovenskemu očetu in italijanski materi. Merkújeva poklicna zanimanja so se našla v ljubečem binomu: literaturi in glasbi. V svoji izjemni razgledanosti se je približal različnim strokam, v katerih se je brez izjeme odlikoval s pomembnimi dosežki. Deloval je kot skladatelj, jezikoslovec, slovenist, etnomuzikolog, etimolog, publicist, kritik, esejist, raziskovalec, glasbeni urednik in pedagog. Raziskoval je tako na literarnem in jezikoslovnem kot tudi na glasbenem področju in je s posebnim zanimanjem prispeval k poglabljanju poznavanja ljudske zakladnice iz Tržaške, Goriške, Kanalske doline, Benečije in Rezije. Merkújev skladateljski opus, tesno povezan z ohranitvijo in ovrednotenjem ljudskega izročila, je tako pomemben, obsežen in odmeven, da že dolgo sodi v nepogrešljivi del slovenske sodobne glasbe in tudi širše kulture. Njegov uspeh se ni omejil zgolj na domače okolje, kjer so nekatere od njegovih skladb že postale »klasika«, temveč je zamejski avtor znan tudi širom po svetu, saj so njegova dela zazvenela na vseh petih celinah.
Vsestranski skladatelj je ustvarjal za malodane vse glasbene sestave in zvrsti, velik del njegove glasbene zapuščine pa obsega tudi zborovski opus. Njegova vokalna glasba je neločljivo povezana z besedilom; izbiri besedil je kot jezikoslovec, dialektolog, ljubitelj in govorec več jezikov in narečij, posvečal veliko pozornost in jim pripisoval veliko izrazno težo. Vedno je posebno mesto namenjal ljudski glasbi in tako izjemno prispeval k njenemu zbiranju in ohranjanju. Spoznaval jo je najprej kot raziskovalec, potem šele kot skladatelj, zato je bil glasbenemu gradivu, ki ga je zapisoval, kraju in tistemu, ki mu je gradivo posredoval, zelo zvest – hvaležno navezan na to, kar je prejel.
Skladateljski, raziskovalni in publicistični opus Pavleta Merkúja pomeni enega od vrhov slovenske ustvarjalnosti po drugi svetovni vojni. Njegova ustvarjalnost in samozavestni nastop se uvrščata med znamenja slovenske fizične in kulturne navzočnosti v Trstu. S svojo močno osebnostjo in ugledom je bil skupaj z nekaterimi somišljeniki velik vzor možnosti sobivanja, sožitja in sodelovanja različnih kultur Tržaškem ter je tako vidno vplival na odnos večinskega naroda do slovenske kulture.«
(Iz utemeljitve Prešernove nagrade)
Številne generacije se ga bodo spominjale po njegovem doživljanju sveta in podajanja umetnosti, ki ga je ubesedil takole: »Na dnu vsega je radovednost, tista vrlina, ki dovoljuje človeku, da lahko še raste in napreduje. Človek sem, ki je počasi skušal rasti, in sem včasih rabil leta in leta, da sem razumel najpreprostejše stvari.«
Zapis o življenju in delu Pavleta Merkúja, ki smo ga v reviji Naši zbori objavili spomladi letos po prejemu Prešernove nagrade, si lahko preberete na tej povezavi.
* * *
Zapisi ob skladateljevi smrti:
»Od nas se je poslovil pomemben slovenski skladatelj in mislec Pavle Merkù. Kot človek je bil skromen, tih, a pokončen. Že to, kar je izjavil letos ob prejemu Prešernove nagrade za življenjsko delo, pove vse o vélikem človeku: ‘No, sedaj bom lahko umrl bolj vesel!’
Pavle Merkù je bil plodovit zborovski skladatelj. Sam sem kot urednik Naših zborov imel srečo, da sem ga lahko poznal tudi osebno, saj se je vedno, ko je prihajal v Ljubljano, oglasil tudi v naši pisarni (takratni ZKOS). Njegovo poznavanje slovenstva na Tržaškem je bilo veličastno. Kot slavist se je posvetil raziskovanju korenin slovenstva na Tržaškem, kot glasbenik pa je znal prisluhniti ljudskemu petju Slovencev v Italiji (Rezija, Nadiška in Terska dolina). Bil je dolgoletni urednik oddaj za Slovence na tržaškem radiu, kjer je opravil veliko etnomuzikološkega dela v teh treh dolinah, ki jih je leta 1976 prizadel hud potres. Njegov najobsežnejši opus priredb pesmi za otroške in odrasle zbore je prav odtod.
Razmere za tiskanje skladb so bile v tistih dvajsetih letih (1977–1997), ko sem urednikoval na ZKOS, zelo ugodne. Tako smo uspeli izdati večino Merkújevih skladb za pevske zasedbe. V Naših zborih je izšlo 12 mešanih zborov (10 izvirnih in 2 priredbi ljudskih pesmi), 9 moških (1 izvirna in 8 priredb), 7 ženskih (4 izvirne skladbe in 3 priredbe ljudskih). V reviji Grlica je bilo natisnjenih 8 mladinskih zborov in 2 ženska. V založbi ZKOS je izšla tudi monografija Merkújevih priredb za odrasle zbore Ljudske pesmi Slovencev v Italiji (16 priredb). V zadnjem letniku revije Grlica pa ponatis otroških pesmi Otroške ljudske pesmi Slovencev v Italiji (10 priredb).
Naj na koncu zapišem, da sta bili dve Merkújevi skladbi obvezni na Naši pesmi v Mariboru, in sicer Jablana (T. Kuntner) in Koprive (T. Kuntner).
Vsi, ki smo imeli priložnost sodelovati z njim, se ga bomo vedno živo spominjali!«
(Mitja Gobec)
* * *
Nekatere od številnih izvedb Merkújevih zborovskih del:
Pavle Merkù:
ZELENI POLOG (ljudska iz Rezije)
Slovenski otroški zbor 2013, dir. Martina Batič
ZELENI POLOG (ljudska iz Rezije)
PAZ Vinko Vodopivec, zb. Katja Kovač Gruber
TAM ZA TURŠKIM GRIČEM, PETELINČEK JE ZAPIEU (ljudski iz Benečije po zapisu od Trinka)
Vokalna akademija Ljubljana, dir. Stojan Kuret
TA DAN JE USEGA VESEJA (ljudski iz Benečije po zapisu od Trinka)
Komorni zbor Nova Gorica
JOHANICA (ljudska iz Starmice na Matajurju)
Gallina, vokalna skupina, v. s. Ana Erčulj
ČARNI KUS II (ljudska iz Rezije)
MPZ Danila Lokarja Ajdovščina, zb. Petra Habjanič
SONCE LJUBO (čitalniška ponarodela s Krasa)
ŽVS Korala, zb. Anton Baloh
SONCE LJUBO (čitalniška ponarodela s Krasa)
Akademski pevski zbor Ptuj, zb. Robert Feguš
GRE ALBA ŠË ČEZ BUŽICO (ljudska iz Rezije)
Akademski pevski zbor Maribor, zb. Tadeja Vulc
JABLANA (Tone Kuntner)
KD Vox Carniolus, zb. Michele Josia
MRAČNINA (Svetlana Makarovič)
Ženski akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, Koper, zb. Ambrož Čopi
REMEMBERING MARTHA (W. Shakespeare)
Accademia Vocale di Genova – JanuaVox, zb. dir. Roberta Paraninfo
ENO DREVCE (Svetlana Makarovič)
Vida Matičič, sopran, Ajda Kljun, klavir
JNJEN ČEUA J TI GNA’ (ljudska iz Bile)
Ljubljanski madrigalisti, zb. Mateja Kališnik
JNJEN ČEUA J TI GNA’ (ljudska iz Bile)
Komorni zbor Grgar, Nova Gorica, zb. Andrej Filipič
JEZUS IN AJDOVSKA DEKLICA (ljudska iz Križa pri Trstu)
ŽPZ Biser, zb. Ana Erčulj
ORE TI TRIJI KRAJAUE (po zapisu s Solbice v Reziji)
Komorni zbor Nova Gorica
ZELENI POLOG (ljudska iz Rezije)
MoPZ Pobje
ČIČI NANA, MARIČICA (rezijanska ljudska)
ČARNI KUS II (ljudska iz Rezije)
Vokalna skupina Anamanka
SONCE LJUBO (čitalniška ponarodela s Krasa)
Vokalna skupina Expe
SONCE LJUBO (čitalniška ponarodela s Krasa)
Dekliški zbor Stoženke
JABOLKO (bes. Marko Kravos)
Ženski komorni zbor ČarniCe, dir. Stojan Kuret