Dolgo smo v slovenskem prostoru čakali na festival, ki bo na enem mestu in tako rekoč hkrati ponudil vse, kar potrebuje, želi in pričakuje mladinsko zborovsko petje: najprej primerno in umetniško tehtno pevsko literaturo, tisto, ki bo nastala prav za mladinske zborovske sestave, dobre dirigente, ki bodo s svojim znanjem in sposobnostmi spodbujali napredek mladinskega zborovskega dirigiranja, in dobre zbore, ki bodo postavljali kriterije našemu mladinskemu zborovskemu petju. Zdaj smo ga končno dobili, rodil se je v Kopru, »pod streho« Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem in njegovega umetniškega vodje Ambroža Čopija.
Pokal festivala
Aegis carminis je festival, ki je zapolnil veliko vrzel v slovenski glasbeni ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, je prireditev, ki je obogatila slovensko zborovsko produkcijo, obenem pa ponudila roko mladim nadobudnim slovenskim dirigentom, ki so lahko svoje sposobnosti merili z vrstniki z drugih koncev Evrope oz. sveta in svoje znanje izmenjevali z njimi. Mladinski pevski zbori imajo v Sloveniji sicer že svojo mednarodno prireditev v Mladinskem pevskem festivalu Celje, ki pa letos ni odprla svojih vrat. Znano je, da je tudi v evropskem prostoru razmeroma malo priložnosti, kjer bi mladinski zbori lahko merili moči med seboj.
Obetavna mlada slovenska skladateljska generacija
Svojo priložnost so v festivalu Aegis carminis, kar je posebej razveseljivo, dobili mladi slovenski skladatelji, ki so še pred nedavnim peli ali celo še pojejo v podobnih zborovskih sestavih in tako več kot dobro vedo, kako pisati zanje, kaj pritegne mlade ter kaj jih navdihuje in spodbuja v zborovske vrste. Kar devetnajst skladb je prispelo na skladateljski natečaj organizatorja Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem. O njih se je strokovna žirija, ki so jo sestavljali Andrej Makor, Damijan Močnik in Tadeja Vulc, izrazila zelo pozitivno. Članica žirije, skladateljica in dirigentka, Tadeja Vulc: »Res je, dobili smo veliko partitur, kar je pohvalno. Ni enostavno pisati za mladinske zbore, treba je upoštevati, da so ti glasovi drugačni od odraslih, da so njihovi razponi drugačni, njihova barva drugačna … Skladatelji so večinoma posegali po primerni in zanimivi tematiki, tudi na to smo bili v komisiji pozorni. V kategorijo predmutacijskih zborov je prispelo manj skladb, te so bile tudi kakovostno skromnejše, seveda pa je treba upoštevati, da je v teh delih skladatelj omejen na dvo- oz. triglasje. Skladbe, ki smo jih nagradili, so odlične, Samo Vovk in Barbara Grahor sta napisala prisrčno skladbico, mislim, da bodo zbori radi posegali po njej. Za pomutacijske zbore so najboljša dela prispevali Tine Bec, Črt Sojar Voglar in Matej Kastelic, lahko rečem, da bi sama kot dirigentka prav vse z veseljem izvajala, tudi priporočeno skladbo Matica Romiha. Upam, da bomo v prihodnjih letih dobili še večji nabor te literature, ki jo sicer v slovenskem prostoru zelo primanjkuje.«
Organizator festivala APZ Univerze na Primorskem pod vodstvom Ambroža Čopija
Tine Bec (prva nagrada v kategoriji pomutacijskih zborov) je uglasbil mašno besedilo Deliver me, o Lord, kar je v latinskem jeziku Libera me. Odločil se je za angleščino. »Zdelo se mi je, da skladba v italijanščini ali latinščini ne bi delovala tako, kot sem želel, globoko in temačno,« pove skladatelj. »Te literature res primanjkuje v slovenskem prostoru, najverjetneje zato, ker smo skladatelji v svojem izrazu radi svobodni, za to starostno skupino pa je vendarle precej omejitev. Sam rad pišem tako, da sicer upoštevam sposobnosti otrok določene starosti, rad pa na trenutke sežem tudi stopničko više, ki da otrokom možnost napredovanja, spoznavanja različnih stilov, različnih ritmov …, da jim je v izziv.«
Tudi Matej Kastelic (tretja nagrada v isti kategoriji) se je odločil za liturgično besedilo, za mašni stavek Sanctus. »Tokrat sem se odločil, da ne bom pretiraval, da bom napisal samo 4-glasno skladbo, preprosto, homofono, z nekaj kontrapunkta. Mislim, da bo to mladim všeč. Seveda razmišljam že tudi o ostalih mašnih stavkih, Gloria in Agnus Dei sta že skoraj gotova.«
Vse nagrajene skladbe bo na svojem letnem koncertu predstavil APZ UP pod vodstvom Ambroža Čopija, kar bo dela še za korak približalo mladim slovenskim poustvarjalcem, da bodo še laže in pogumneje posegali po njih.
Dekliški zbor Akademije za glasbo v Ljubljani, dirigent Marko Vatovec
Rahela Durič, najsposobnejša dirigentka prvega festivala Aegis carminis
Matej Kastelic in Heng-Yi Pao
Med 14. in 17. marcem je dvorana svetega Frančiška v Kopru gostila 15 mladih dirigentov iz Hrvaške, Bolgarije, Tajvana, Rusije, Izraela, Španije, Latvije in Slovenije. Vsi so se morali spopasti ne le z literaturo največjih evropskih zborovskih ustvarjalcev, zavzeto so morali zagristi tudi v temeljna dela sodobne slovenske ustvarjalnosti, ki suvereno stoji ob boku tuje. Tajvanski dirigent Heng-Yi Pao, prejemnik druge nagrade v kategoriji zborovskih dirigentov, je bil posebno navdušen nad slovenskimi deli, ki jih je spoznal po zaslugi festivala. Za svojo interpretacijo skladbe Credo – I believe Mateja Kastelica je prejel posebno nagrado tekmovanja. »Imel sem veliko srečo, da je bil avtor skladbe Credo – I believe, ki sem jo izvajal v finalu tekmovanja, tu,« je povedal ob koncu prireditve. »Je zelo mlad, zelo nadarjen skladatelj. Lahko sem govoril z njim, pojasnil mi je svoje ideje in domislice, tako sem veliko bolj suvereno stopil pred zbor. Spoznal sem, kako pomembno je, da delaš v sodelovanju s skladateljem, tako ga laže razumeš in mu slediš.« Tudi prvonagrajenec kategorije dirigentov mladinskih zborov, hrvaški dirigent Marko Skorin, je bil navdušen nad skladbami slovenskih avtorjev: »Večine slovenskih del, ki sem jih srečal tu, doslej nisem poznal. Skladbe Marija Kogoja so me posebej očarale.«
Dirigentske priprave …
Tudi slovenski tekmovalci so se lepo predstavili. Eva Jelenc Drozg, sicer učiteljica kitare na GŠ Jesenice, do nedavnega dirigentka mešanega pevskega zbora Vox Carniola, je za svoj nastop prejela tretjo nagrado v kategoriji mladinskih zborov: »Priprave so bile zame najlepši in najžlahtnejši del tekmovanja. Bile so kratke, ampak precej intenzivne. Ko sem opravila svoj nastop, sem bila zadovoljna. Veselila sem se dela z zborom Maje Cilenšek, čeprav sem na področju dirigiranja mladinskim zborom razmeroma neizkušena. To je bil, poleg programa, največji izziv in povod, da sem se prijavila na tekmovanje. Na koncu sem imela dober občutek, naredila sem to, kar sem želela. Hvaležna sem za izkušnjo, ki mi jo je to tekmovanje ponudilo. Lepo se je bilo družiti z ljudmi, s katerimi si delimo interese. Z veseljem bom spremljala Aegis carminis tudi v prihodnjih izvedbah.«
Kristina Štemberger, sicer glasbena pedagoginja na OŠ Alojzija Šuštarja v Ljubljani in zborovodkinja Ženskega pevskega zbora Perunike, je prejela drugo nagrado v tej kategoriji. »Tekmovanja so za glasbenike dobra in koristna preizkušnja, pomembna za osebno rast, za to, da sam sebe preizkušaš, da se izboljšuješ. Ta nagrada mi je dala potrditev, da sem na dobri poti, in spodbudo, naj vztrajam, naj iščem iskrico v očeh otrok in poskušam iz njih iztisniti najboljše, kar lahko dajo. Moja želja je predvsem poustvarjati dobro glasbo, tisto, ki seže do srca.«
Rahela Durič
Rahela Durič, doma iz Maribora, ki trenutno živi in dela v Gradcu, je bila glavna »zvezda« dirigentskega tekmovanja. Navdušila je v vseh treh etapah tekmovanja kategorije zborovskih dirigentov, tako v delu z Dekliškim zborom Akademije za glasbo v Ljubljani, Dekliškim zborom GŠ Koper kot tudi s Komornim zborom KGBL. Najbolj je pravzaprav tudi ona navdušila s slovensko umetnino, skladbo Urok, ki jo je velikan slovenske sodobne ustvarjalnosti Lojze Lebič priredil prav za to priložnost. »Kar veliko dela se skriva za tem uspehom,« je povedala 30-letna zmagovalka, »veliko priprav, veliko študija partitur, poglabljanja v tekst, v posamezne fraze … Navdušena sem nad demonstracijskimi zbori festivala, ki so bili zelo dobro pripravljeni in so zelo dobro sprejemali moje napotke in odlično reagirali na moje gibe. Zelo rada imam svoje delo, uživam v tem, tokrat so mi nastopi res dobro uspeli.« Rahela je profesionalna dirigentka, poučuje zborovsko dirigiranje na Univerzi v Gradcu. Od tega dosežka si, kot pravi, obeta novih povezav, upa, da se ji bodo odprla vrata v širši evropski prostor, za začetek je namreč poleg denarne nagrade dobila tudi dva koncerta z Zborom Slovenske filharmonije.
Finalisti kategorije A dirigentskega tekmovanja: Javier Fajardo, Rahela Durič in Heng-Yi Pao
Vesnjanka navdušila z odličnimi nastopi in zrelimi interpretacijami
Ljubov Aldakova
V kategorijah mladinskih in mešanih mladinskih zborov festivala Aegis carminis je strokovna žirija, ki so jo sestavljali ugledni evropski dirigenti, Māris Sirmais iz Latvije, Teodora Pavlovič iz Bolgarije, Bernie Sherlock iz Irske ter Stojan Kuret in Marko Vatovec iz Slovenije, spoznala 11 zborov iz Španije, Grčije, Madžarske, Rusije, Italije in Slovenije. Z izjemo enega so bili vsi zelo dobro pripravljeni. Imena članov strokovne žirije so jim namreč povedala, da gre – kljub prvi izvedbi – za resno zborovsko tekmovanje z ostrimi kriteriji in visokimi pričakovanji, zato so se v konkurenco prijavili le najboljši. Na najvišjo stopničko se je, to je bilo tudi pričakovati, uvrstil ruski mladinski zbor Vesnjanka, ki ga vodi Ljubov Aldakova. Gre namreč za koncertni zbor otroškega zborovskega studia, ki vključuje pet zborov različnih starosti. Ta, ki smo ga poslušali v Kopru, je vrh njihove zborovske piramide. Poleg tekmovalnih nastopov je imel ruski zbor v Sloveniji še tri celovečerne koncerte, zapeli so v Ljubljani, v Postojni, kjer so si ogledali lepote kraškega podzemlja in v zamejskem Domju, na katerih so pokazali širino in raznolikost svojega repertoarja. »Naš program je zelo obsežen, bogat in raznolik,« je povedala dirigentka in umetniška vodja zborovskega studia Vesnjanka, »izvajamo srednjeveško glasbo, to je glasbo 11. in 12. stoletja in gregorijanski koral, glasbo renesanse in baroka, pa vse do sodobnih mojstrovin in obdelav ljudske glasbe. Zelo smo ponosni na bogastvo glasbe, ki jo izvajamo.«
Vesnjanka pod vodstvom Ljubov Aldakove
Stalnica repertoarja ruskega otroškega zbora je med drugim ljudska glasba.
Podobno kot zborovski studio Vesnjanka je organizirano tudi špansko zborovsko združenje Coro Los Peques del León de Oro, ki je v Koper pripeljalo dva svoja zbora. Mlajši (do 15 let) je osvojil srebrno priznanje in tretje mesto, starejši (do 19 let) je v svoji kategoriji zmagal, v bitki za veliko nagrado tekmovanja pa osvojil tretjo nagrado. Zborovsko združenje Los Peques del León de Oro deluje kot pedagoška, izobraževalna ustanova, zato seveda ni nenavadno, da je dirigentka Elena Rosso tudi iz Kopra domov odnesla posebno nagrado za premišljeno pedagoško delo z mladimi.
Coro Los Peques del León de Oro
Dirigentka španskega mladinskega zbora Elena Rosso je prejela posebno nagrado za premišljeno pedagoško delo z mladimi.
Drugo nagrado v kategoriji otroških in mladinskih zborov do 15 let je žirija podelila slovenskemu mladinskemu zboru OŠ Franceta Bevka iz Tolmina, ki ga vodi Barbara Kovačič. Mladi tolminski pevci so se tudi tokrat, kot že velikokrat prej, odlično predstavili, očarali pa še posebej s skladbo Sonce Tadeje Vulc, ki je dirigentki prinesla posebno nagrado tekmovanja.
OŠ Franceta Bevka iz Tolmina vodi Barbara Kovačič.
Med skladbo Sonce Tadeje Vulc
Na tem tekmovanju je žirija poleg najvidnejših, prve, druge in tretje nagrade, zbore razvrstila tudi na druge načine. Njihove nastope je ovrednotila s točkami in barvami (zlato, srebno in bronasto diplomo), poleg tega pa je razdelila še vrsto posebnih nagrad. Vsak tekmujoči zbor je tako zelo dobro vedel, kam po kakovosti sodi, hkrati pa je domov odšel zadovoljen, saj je bil na tem ali onem področju posebej opažen in na pozitiven način izpostavljen.
Odlično sta se odrezala še dva slovenska predstavnika, Vokalna skupina Cantabile iz Rogaške Slatine z zborovodkinjo Andrejo Došler in Dekliški zbor Gimnazije Kranj, ki ga vodi Erik Šmid. Oba sta za svoja nastopa prejela več kot 90 od 100 možnih točk in s tem zlati diplomi.
Poleg tekmovalnih nastopov je festival izjemno številčnemu občinstvu ponudil še vrsto koncertnih dogodkov, slovenskim zborovodjem in pevcem pa različne strokovne razgovore in posvetovanja, ki so še dodatno popestrili festivalsko dogajanje.
Dekliški zbor Gimnazije Kranj pod vodstvom Erika Šmida
Vokalna skupina Cantabile iz Rogaške Slatine z zborovodkinjo Andrejo Došler
Cilji organizatorja doseženi
»Menim, da je Festival Aegis carminis za Koper nekaj izjemnega,« je ob koncu povedal dekan ljubljanske Akademije za glasbo, član strokovne žirije festivala, dirigent Marko Vatovec. »Organizatorju, Akademskemu pevskemu zboru Univerze na Primorskem in umetniškemu direktorju Ambrožu Čopiju, bi izrekel vso pohvalo. Imeli so izvrstno mednarodno zasedbo, tako dirigentov kot zborov, festival je bil dobro organiziran, prepričan sem, da bo tudi odmeven. Upam, da bo postal tradicionalen.«
»Globoko sem hvaležen za delo, čas in energijo organizatorjev tekmovanja,« meni predsednik žirije, eden najuglednejših zborovskih dirigentov v svetu, latvijski mojster zborovske taktirke Māris Sirmais. »Zajelo je različna področja zborovskega delovanja. Najpomembneje je, da so se tu predstavili dirigenti, ki delajo z mladimi pevci, ti so naša prihodnost. Navdušili so me vsi štirje demonstracijski zbori, ki so bili zelo dobro pripravljeni. Zbor Akademije za glasbo v Ljubljani sem spoznal že nekaj dni pred tekmovanjem, saj sem na tej ustanovi izvedel nekaj glasbenih delavnic, na katerih sem predstavil novo latvijsko zborovsko tvornost. Vaši otroški zbori imajo zelo lep zvok, kaže, da se Slovenci rodite s čudovitimi glasovi, zelo spoštujem slovensko zborovsko kulturo. O slovenskih skladateljih me sprašujete? Imate ogromno dobre glasbe. Ko sem poslušal finale dirigentskega tekmovanja, pa sem se navdušil nad delom Mateja Kastelica. To je bil zame nov svet. Odličen, velik skladatelj je to. To delo bom izvajal s svojim zborom v Latviji.«
Ambrož Čopi in Māris Sirmais
Kako naprej
»Z veseljem ugotavljamo, da so cilji, ki smo si jih zastavili v začetku sezone, doseženi,« povzema umetniški direktor tekmovanja Ambrož Čopi. »Slovenskemu prostoru smo ponudili nekaj drugačnega, mladim slovenskim dirigentom smo omogočili nove izkušnje, ki jih bodo vodile na zahtevnejša mednarodna tekmovanja, zmagovalcem pa morda celo odprli vrata v mednarodni zborovski prostor. Vemo, da imajo mladinski zbori manj možnosti sodelovanja na kakovostnih mednarodnih tekmovanjih od odraslih zborov, tekmovanje Aegis carminis jim je ponudilo prav to. Zborovski natečaj pa je poskušal zapolniti vrzel v slovenski zborovski literaturi.
Časovno smo bili nekoliko omejeni, zato zdaj zbiramo opažanja in vtise, kako v prihodnje festival še izboljšati. Prva ideja je že tu: zborovski natečaj bomo razpisali leto prej, tako bodo nova nagrajena dela lahko na prihodnjem festivalu že zazvenela. Tudi letošnji otvoritveni koncert festivala je bil nekaj posebnega, predstavili smo veliko slovenske glasbe, tudi nove skladbe, ki so bile krstno izvedene. Veliko slovenskih del je zazvenelo tudi na tekmovanju dirigentov, nekatera so nastala prav za to tekmovanje in lahko rečem, da je bilo opaziti navdušenje nad našo glasbo. K sodelovanju smo povabili tudi založbo Astrum, ki je veliko naših del ponudila tudi v obliki notnih izdaj. Naša glasba je torej šla v svet.
Pa še nekaj: Festival Aegis carminis je v svoja prizadevanja tvorno vključil lokalne ustanove, Mestno občino Koper, ŠOUP in Univerzo na Primorskem, hkrati pa presegel lokalne okvire in povezal tudi državne institucije, Slovensko filharmonijo, Akademijo za glasbo, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana ter Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, ki so se z veseljem odzvale povabilu. V načrtu je tudi navezava stikov z drugimi organizatorji koncertov in širitev ponudbe gostovanj tujih kakovostnih zborov, ki tekmujejo v okviru Aegis carminis, po vsej Sloveniji.«
Nabito polna Protokolarno-prireditvena dvorana sv. Frančiška Asiškega
Pevci APZ Univerze na Primorskem so bili odlična, zavzeta in delovna ekipa, ki je poskrbela, da je festival tekel brezhibno, poskrbeli so celo za neposredni spletni prenos, posnetki festivalskega dogajanja pa bodo v kratkem dosegljivi tudi na YouTubu, kar bo dodana vrednost k promociji festivala in popularizaciji slovenske glasbe. Protokolarno-prireditvena dvorana sv. Frančiška Asiškega je na koncertih pokala po šivih, zlasti na zaključnem večeru je bila prostorska stiska tako velika, da so kar sproti improvizirali z možnimi rešitvami.
»Občutek, da ti je uspelo, osrečuje in ti vliva novo energijo,« še doda Ambrož Čopi. »Načrtujemo, da bi festival postal bienalna prireditev. Zdaj bomo premislili, kje so se pojavljale napake, kako jih odpraviti, kako festival nadgraditi … Vse seveda v želji, da bomo prihodnjič še veliko boljši in bomo tako omogočili še višje dosežke.«
Poleg tekmovalnih nastopov je festival ponudil še vrsto koncertnih dogodkov, tudi na prostem.
Festival Aegis carminis je v svoja prizadevanja vključil lokalne ustanove, hkrati pa presegel lokalne okvire in povezal tudi državne institucije.
