43. Festival Radovljica 2025: BARVA GRANATA

3. KONCERT
Sreda, 13. avgusta 2025, ob 20.00, cerkev sv. Petra, Radovljica

BARVA GRANATA
Ljubezenske muke v srednjeveških baladah iz vse Evrope, tako iz plemiških kakor uradniških, dvornih in meščanskih krogov, v raznih jezikih in pesniških oblikah, z novimi rekonstrukcijami instrumentalne glasbe

PHYLOMENA
Jasmina Črnčič, glas, romanska harfa, glasbeno vodstvo
Valentina Bellanova, srednjeveške flavte
Mojca Jerman, viella

S slovenskimi nadnapisi

Za najstarejši repertoar na festivalu bo poskrbel ansambel Phylomena, ki ga vodi specialistka za srednjeveško glasbo, pevka in harfistka Jasmina Črnčič.
Barva granata je spored enoglasnih pesmi 12. in 13. stoletja – uglasbitev ljubezenske poezije, ki so jih poslušali po vsej Evropi, tako v plemiških kakor uradniških, dvornih in meščanskih krogih. To so pesmi v raznih jezikih, v raznih pesniških in glasbenih oblikah. Vokalne skladbe dopolnjujejo nove rekonstrukcije instrumentalne glasbe, ki se opirajo na pete melodije in ponujajo priložnost za razmislek in zvočno kontekstualizacijo modalnih struktur.
Kako doživljamo srednjeveško ljubezensko poezijo? Je to opevanje idealov, ki so preveč popolni, da bi jih bilo mogoče najti v enem človeškem bitju, ali žalovanje ob ločitvi od ljubljenega ob zori, ko se še vedno razlega slavčkova pesem? Tem temam bomo prisluhnili v kontekstu, ki ga po navadi ne povezujemo s srednjim vekom ali ljubezensko poezijo – v kontekstu ljubezenske bolezni kot stanja, ki je pogosto zahtevalo pomoč usposobljenega zdravnika in za katerega so v začetku 12. stoletja menili, da je brez ustreznega zdravljenja lahko usodno. V takšnem kontekstu poezija izgubi sentimentalnost ali banalnost trpečega posameznika, ki trdi, da se z vsakim dodatnim trenutkom, ki ga preživlja brez ljubljenega, sooča s smrtjo. Pesmi o uničujoči moči zaljubljenih misli nehajo biti podlaga za poenostavljanje in romantiziranje namišljenega pravljičnega srednjega veka, ki nikoli ni obstajal. Simbolični jezik pesmi namesto tega beremo v luči realnosti, v kateri sta duh in telo veljala za neločljiva, umetnost pa ni bila namenjena le zabavi, temveč je bila nujna za ohranjanje zdravja.

Jasmina Črnčič se je rodila v Mariboru in zdaj živi v Ljubljani. Na podlagi bogatih izkušenj pri zborovskem in gledališkem delu ter klasične izobrazbe se je specializirala za izvajanje srednjeveške glasbe. Je članica kritiško znanih ansamblov za srednjeveško glasbo Sequentia in Per-Sonat, veliko časa pa posveča razvoju novih pedagoških prijemov, ki so posebno primerni za študij glasbe zgodnjega in visokega srednjega veka. Poučuje na mednarodnem tečaju za izvajanje srednjeveške glasbe Besalú (Medieval Music Besalú). Kot članica ansambla Carmina Slovenica – tako ansambelska pevka kakor solistka – je nastopila v mnogih odrskih in koncertnih produkcijah na festivalih in prizoriščih po vsem svetu, med drugim na newyorškem Festivalu 15 Prototype, Festivalu Melbourne, Opernih dnevih v Rotterdamu, v Radialsystemu V v Berlinu, na Festivalu Holland in festivalu Ruhrtriennale.

Valentina Bellanova je študirala muzikologijo in kljunasto flavto v Firencah, instrumentalni študij pa je nadaljevala na Visoki šoli za glasbo, gledališče in medije v Hannovru in ga sklenila s solistično diplomo. V začetku leta 2014 se je preselila v Berlin. Že vrsto let se ukvarja s klasično turško in arabsko glasbo ter proučuje njuno teorijo in estetiko. Med njenimi učitelji neja in modalne glasbe so Ross Daly, Ömer Erdogdular in Kudsi Erguner, pri Davidu Bellugiju, Federicu Marii Sardelliju in Ulrichu Thiemeju paje študirala kljunasto flavto in staro glasbo. Igra turški in arabski nej ter z njima nastopa v glasbenih in gledaliških projektih (Nemško narodno gledališče Weimar, Severnonemški radio NDR v Hannovru, Komična opera Berlin, Berlinska filharmonija, Nemška opera Berlin, Labska filharmonija Hamburg, Konzerthaus Berlin, Filharmoniki iz Duisburga) in z ansambli, kot so Inner Unity Ensemble, Almar’a: Arabski in mediteranski ženski orkester, Concerto Foscari, Ansambel Pera, Ansambel Syriab, Dj Sara Dziri in Orkester Babylon. Njen prvi solistični album Eremos, ki je izšel decembra 2021, združuje njena glasbena in kulturna ozadja in izkušnje, tudi z zgodnjo zahodno in modalno glasbo, eksperimentiranjem in tradicijo, srednjeveško glasbo, radikalno improvizacijo, maqamatom in poglobljenim raziskovanjem njihove glasbene govorice.

Mojca Jerman na baročni in klasični violini in srednjeveški vielli raziskuje najrazličnejše žanre, sloge in zgodovinske vidike glasbe. Po diplomi na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Vasilija Meljnikova je nadaljevala specializacijo iz baročne violine na Konservatoriju za glasbo G. B. Martini v Bologni. Tam je z odliko diplomirala v razredu Enrica Gattija in leta 2021 dobila nagrado italijanskih konservatorijev v kategoriji stare glasbe Premio Nazionale delle Arti. Sodeluje z ansambli za staro glasbo, kot so Insula Orchestra, Anima Eterna, Frau Musika in musica cubicularis. Z lastnimi komornimi skupinami (Piano Trio Rêverie, tacet ensemble, Messa di Voce in Nocturnalia) veliko nastopa na festivalih v Sloveniji, po Evropi (Pariz, London, Dunaj, Budimpešta, Atene) in v Argentini. Nanjo so najbolj vplivali učitelji Saewon Suh, Vasilij Meljnikov, Daniel Rowland, Priya Mitchell, Chia Chou, Tomaž Lorenz, Enrico Gatti, Eva Saladin, Josephe Cottet in Chiara Banchini.