- Ta dogodek je minil.
ŽIVLJENJE JE PESEM …
Koncert ob 100-letnici rojstva Janeza Boleta
DEKLIŠKI ZBOR AKADEMIJE ZA GLASBO UNIVERZE V LJUBLJANI
red. prof. Marko Vatovec, dirigent
viš strok. sod. Julieta Kubik de Habjanič, vokalna tehnika
Gregorijanski koral
AVE MARIA
Iacobus Handl Gallus (1550–1591)
PUERI CONCINITE
Antifona
PUERI HEBRAEORUM
Iacobus Handl Gallus (1550–1591)
PUERI HEBRAEORUM
Matija Tomc (1899–1986)
KRIŽEV POT
IV. Pred njim stoji Marija (Vida Taufer)
XIII. Ob strani križa (Vida Taufer)
Nikola Varžić, klavir, 1. letnik
Mentor: strok. svet. Marta Kržič
Ambrož Čopi (1973)
MILE MI MOJE TEN DOMA
I. Jes ti bon kipila (ljudska iz Koštabone v Istri)
II. La c’è il mio amor (ljudska iz sv. Petra/Kaštel v Istri)
III. Kemu si dala rožice (ljudska iz Kaštela v Istri)
IV. Ćemo ga mladi darovat (ljudska iz Črnice v Istri)
DAJTE NOVICI NA KOLAČ
(ljudska iz sv. Petra/Kaštel v Istri)
KOMORNI ZBOR AKADEMIJE ZA GLASBO UNIVERZE V LJUBLJANI
izr. prof. Sebastjan Vrhovnik, dirigent
viš. strok. sod. Julieta Kubik de Habjanič, vokalna tehnika
Julijan Strajnar (1936), prir.
ROMARSKI VRTEC
po motivih ljudskih nabožnih pesmi
Damijan Močnik (1967), prir.
ZARJA
po slovenskih ljudskih motivih
Melani POPIT, sopran
Alojz Srebotnjak (1931–2010), prir.
VÓZNICA
po slovenskem ljudskem motivu
Ambrož Čopi (1973), prir.
DA LIPA MA! KE BËJ NA JË?
ljudska iz Rezije
Ana PREK, violina
Miha ZUPANC KOVAČ, violončelo
Samo Vremšak (1930–2004), prir.
POJDAM U RUTE
koroška ljudska
Federica LO PINTO, sopran solo
Lojze Lebič (1934), prir.
TA DRUMELCA JE ZVOMLAN
koroška ljudska
Emil Adamič (1877–1936), prir.
RASTI, ROŽMARIN!
slovenska ljudska
Karol Pahor (1896–1974), prir.
PA SE SLIŠ’
primorska ljudska
Ubald Vrabec (1905–1992), prir.
GULARJA SEN TIELA JMET
beneška ljudska
Jurij Gregorc (1916–1986), prir.
ČÖJ SO TISTE ST’ZDICE
koroška ljudska
Marij Kogoj (1892–1956), prir.
STOJI MI POLJE
slovenska ljudska
Samo Vremšak (1930–2004), prir.
MARKO SKAČE
prekmurska ljudska
Krištof Strnad (1999), prir.
ZREJLO JE ŽITO
prekmurska ljudska
Walter Lo Nigro (1957), prir.
DEKLE JE PRALO SRAJČKI DVEJ
ljudska iz Ricmanj pri Trstu
Tilen Slakan (1993), prir.
DEKLE OB STUDENCU, noviteta
ljudska iz Grabonoš
Jaka Pucihar (1976), prir.
NOVITETA
Jazz trio: n.n.
Janez Bole (1919–2007) se je v zgodovino slovenske glasbene poustvarjalnosti zapisal kot eden najvidnejših zborovodij svojega časa. Neizbrisno sled je pustil na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je skoraj dve desetletji (1968–1987), sprva honorarno nato pa redno do upokojitve deloval na Oddelku za glasbeno pedagogiko, in sicer kot višji predavatelj za zborovsko dirigiranje, vokalno tehniko, partiturno igro in zborovsko petje. Razvil je unikaten slog zborovskega petja, t. i. »Boletovo šolo«, znotraj katere se je zavzemal za izenačen zborovski zvok, dobro izdelano vokalno tehniko ter umetniško prepričljivo interpretacijo. Zanj značilen je bil orgelski zvok zbora. V bogati umetniški karieri je vodil več kot 120 profesionalnih in amaterskih pevskih zborov po vsej Sloveniji in onstran meje, mdr. Akademski pevski zbor Tone Tomšič (1957–1960), zbor Slovenske filharmonije (1960–1965), zbor Slovenski madrigalisti (1967–1970; 1987–1997). Leta 1951 je prevzel vodstvo novonastalega Slovenskega okteta in ga vodil nadaljnjih šest let (do 1957). Pod Boletovim vodstvom je Slovenski oktet v poustvarjalnem pogledu z izčiščeno in prefinjeno interpretacijo postal zgled moškim vokalnim oktetom in zborom. Kot izjemen strokovnjak je predaval na najrazličnejših zborovskih seminarjih in bil član mnogih žirij na tekmovanjih. S predanim glasbenopedagoškim delom je pomembno zaznamoval številne generacije amaterskih in poklicnih glasbenikov.
