Velika človeška in glasbena energija

Matevž Fabijan – devetdesetletnik

Foto: Tina Dokl / Gorenjski glas

Matevž Fabijan (28. 10. 1933) se je glasbi zapisal že kot mladenič. Najprej je študiral klavir na glasbeni šoli na Vegovi ulici v Ljubljani in leto po maturi na klasični gimnaziji v Ljubljani leta 1957 končal zborovodsko šolo. Na Akademiji za glasbo je študiral solopetje, saj ga je zanimalo in pritegnilo solistično pevsko delovanje. V krogu študijskih kolegov in prijateljev, Jakoba Ježa, Lojzeta Lebiča in Sama Vremšaka, je pod mentorstvom profesorjev Marijana Lipovška in Vilka Ukmarja glasbeno zorel, spremljal vaje in koncerte Slovenske filhamonije, se navduševal nad Mozartom in Beethovnom, prebiral Prešerna, štiri leta prepeval v Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič, ki ga je takrat vodil Janez Bole, in leta 1962 na Akademiji za glasbo na takratnem Oddelku za glasbeno zgodovino diplomiral. Najprej je deloval kot učitelj glasbene vzgoje na Osnovni šoli Staneta Žagarja v Kranju, leta 1965 pa je postal profesor glasbe na Gimnaziji Kranj, kjer je poučeval do leta 1989.

Petje je Matevža Fabijana zaznamovalo od zgodnjih mladeniških let. V šolskih počitnicah je doma v Zgornji Besnici pel in vodil pevske skupine ter z njimi nastopal. Leta 1954 je vodil oktet Klasične gimnazije in v njem tudi prepeval ter kasneje od leta 1957 dve leti vodil Študenstki kvartet. Tudi v tem ansamblu je pel in čez nekaj let, leta 1960, dve leti vodil fantovski zbor tovarne Litostroj. Na služenju vojaškega roka v Prijedoru v Bosni je čez dve leti ustanovil in vodil kvartet slovenskih vojakov, po vrnitvi domov pa je leta 1963 pri Moškem komornem zboru Kropa nadomeščal prijatelja Egija Gašperšiča. V Podnartu je leta 1964 ustanovil mladinski mešani zbor 24 pevcev. Z njim je tri leta nastopal in tudi snemal za takratni RTV Ljubljana. Od leta 1967 je bil dve sezoni pevec in umetniški vodja Okteta Gallus.

Kot profesor kranjske gimnazije je leta 1965 oživil in 24 let vodil mladinski mešani zbor, nastopal z njim na koncertih, njegovo kakovost pa dvakrat potrdil s prvima mestoma na Mednarodnem mladinskem pevskem fetivalu v Celju. Posnetki tega zbora so zastopali ljubljanski Radio na tekmovanju BBC Let the Peoples Sing.

Jesen leta 1969 je bila v zborovodski karieri Matevža Fabijana poseben mejnik. 18. oktobra je s 24 študenti, ki so še sodelovali v gimnazijskem zboru, ustanovil Akademski komorni zbor Kranj. V nekaj sezonah je število pevcev naraslo do 50 in zbor se je preimenoval v Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj. Zbor je Fabijan vodil 12 let, z njim nastopal na koncertih v Kranju in bližnji okolici, mnogokje po Sloveniji, v mestih nekdanje Jugoslavije, pogosto pa je z apezejvci koncertiral v številnih evropskih državah. Zbor je izvajal širok izbor evropske in slovenske glasbe, nova, zanj napisana dela slovenskih skladateljev, tudi Fabijanova, arhivsko je snemal za program RTV Ljubljana, posnel samostojno ploščo in svojo kakovost leta 1980 dokazal z zlato plaketo tekmovanja Naša pesem v Mariboru.

Matevž Fabijan na Naši pesmi 2006
Foto: Janez Eržen
V pogovoru z Jasno Nemec Novak, Maribor, 2006
Foto: Janez Eržen

Druga posebna ljubezen Matevža Fabijana pa je petje mladine. Leta 1968 je na povabilo Glasbene produkcije Radia prevzel vodenje Mladinskega zbora RTV Ljubljana. Vodil ga je do leta 2003, polnih 35 let. Samo malo krajši čas je usmerjal delovanje radijskega otroškega zbora. Zboroma je opazno razširil repertor, s pobudami skladateljem za nove skladbe je obogatil našo zakladnico mladinske zborovske glasbe, redno in veliko je snemal za potrebe radijskega programa, redno koncertiral in predvsem z mladinskim zborom veliko potoval po Evropi. S festivalov in tekmovanj se je vselej vračal z visokimi uvrstitvami, nagradami in posebnimi priznanji. Pri Radiu je spodbudil ustanovitev in delovanje mešanega mladinskega zbora, ki žal ni trajno zaživel, od začetka leta 1991 pa je nekaj sezon vodil polpoklicni Komorni zbor RTV Slovenija.

Po sodelovanju s kranjskim apezejem, je od leta 1984 do 2007 deloval največ na Koroškem v Avstriji. Na glasbeni šoli na Koroškem je na oddelku za zborovodje poučeval metodiko, dirigiranje in igranje partitur ter v teh letih (1985–2007) vodil znani Oktet Suha. S tem oktetom je posnel več zgoščenk in leta 2007 za izvedbe ljudskih pesmi v Celovcu prejel Evropsko nagrado za ljudsko umetnost.

V vseh teh letih je bil neumorni Matevž Fabijan mentor in vodja še drugim pevskim ansamblom. 14 sezon je vodil Oktet Lip Bled, nad umetniško ravnjo Okteta Sava Kranj pa je bdel od leta 1985 do 1994. S pevskimi zbori je sodeloval do nedavnega, v zadnjim času predvsem z Moškim zborom Pavel Dolenc iz Škofje Loke, s katerim je sodeloval tudi pri cerkveni glasbi, in kot dirigent Moškega komornega zbora Občine Šenčur.

Matevž Fabijan nas s svojim življenjskim delom opominja in spodbuja, da ne le ob njegovi častitljivi obletnici, marveč tudi v našem pevskem vsakdanu razmišljamo o slavljenčevi veliki človeški in glasbeni energiji, o Matevževi predanosti zborovstvu ter o vseh dosežkih in uspehih, s katerimi je razvijal in zaznamoval glasbo in petje, največ in najbolj intenzivno na Gorenjskem, na življenjsko umetniško žetev, s katero je obogatil našo širšo pevsko krajino.

V svoji dolgi in uspešni karieri je bil Matevž Fabijan dragocen svetovalec zborov, pevskih skupin in zborovodij ter strokovni svetovalec občinskih in območnih pevskih srečanj. Tri leta je poučeval na zborovodski šoli takratne Zveze kulturnih organizacij Kranj, predaval je na seminarjih za zborovodje ter bil član strokovnih žirij področnih, državnih in mednarodnih zborovskih tekmovanj v Zagorju, Celju in Mariboru.

Za svoje dolgoletno in razvejano glasbeno-umetniško delo je Matevž Fabijan prejel številna javna priznanja in nagrade: leta 1979 veliko Prešernovo plaketo Občine Kranj in nagrado Zlati petelin RTV Ljubljana za program in posnetke hišnega mladinskega zbora, leta 1980 za uspehe z Akademskim pevskim zborom France Prešeren Kranj Prešernovo nagrado Gorenjske in čez dve leti Gallusovo plaketo, najvišje priznanje Zveze kulturnih oragnizacij Slovenije za delo v ljubiteljski kulturi, prav tako leta 1982 na tekmovanju v Debrecenu na Madžarskem dirigentsko nagrado Béla Bartóka za izvedbo Lebičeve skladbe Urok ter v novejšem času leta 2004 v Celovcu Janežičevo nagrado za dolgoletno glasbeno-kulturno delo na Koroškem in leta 2007 prav tako v Celovcu že omenjeno evropsko priznanje za ljudsko umetnost.

Matevž Fabijan nas s svojim življenjskim delom opominja in spodbuja, da ne le ob njegovi častitljivi obletnici, marveč tudi v našem pevskem vsakdanu razmišljamo o slavljenčevi veliki človeški in glasbeni energiji, o Matevževi predanosti zborovstvu ter o vseh dosežkih in uspehih, s katerimi je razvijal in zaznamoval glasbo in petje, največ in najintenzivneje na Gorenjskem, na življenjsko umetniško žetev, s katero je obogatil našo širšo pevsko krajino.

Čestitka in dobra želja za devetdeseti rojstni dan!