V sezoni 2018/2019 je petdesetletnico praznoval mešani pevski zbor Consortium musicum Ljubljana. Ustanovljen je bil jeseni leta 1968, prvi javni nastop pa je imel spomladi leta 1969. Pod vodstvom ustanovitelja in dolgoletnega umetniškega vodje dr. Mirka Cudermana je zbor z izvajanjem vokalno-instrumentalnih del, posnetki slovenske sakralne glasbe in več zmagami na zborovskih tekmovanjih izjemno zaznamoval slovensko glasbeno življenje in zborovsko poustvarjalno kulturo. Stari koncertni listi in jubilejni zborniki predstavljajo bogato zgodovino zbora Consortium musicum (prvi zbornik je izšel ob petindvajsetletnici zbora, nato pa kontinuirano vsakih pet let vse do danes), ob zlatem jubileju pa je spregovoril tudi aktualni umetniški vodja Gregor Klančič.
Zborovska kultura pred petdesetimi leti in ustanovitev novega pevskega zbora
Število pevskih zborov v poznih šestdesetih letih je bilo neprimerljivo z današnjim, ko deluje izjemno veliko zborov raznolikih slogovnih usmeritev in izvedbenih praks. Pred petdesetimi leti so bili v Ljubljani vodilni mešani pevski zbori, ki so jih takrat vodili znameniti zborovodje, naslednji: profesionalna Zbor Slovenske filharmonije in SNG Opere Ljubljana, polprofesionalni Komorni zbor RTV Ljubljana (zborovodja Lojze Lebič), Slovenski madrigalisti (zborovodja Janez Bole), Akademski pevski zbor Tone Tomšič (zborovodja Marko Munih) in moški ansambel Slovenski oktet (umetniški vodja Valens Vodušek). Med njimi sta se, seveda v okviru programskih usmeritev in izvajalskih potreb znotraj lastnih institucij, z izvajanjem repertoarja vokalno-instrumentalnih del načrtno ukvarjala le filharmonični zbor (v takratni sestavi je bil razpuščen leta 1976; danes deluje novi Zbor Slovenske filharmonije, ki ga je Cuderman kot poklicni pevski zbor ustanovil leta 1991 in dolgo vodil pod imenom Slovenski komorni zbor) in radijski zbor (danes ne obstaja več). Zbor Consortium musicum je začel delovati v tem kontekstu kot ljubiteljski pevski zbor z željo po koncertni dejavnosti, ki bi dopolnjevala sporede naših uradnih glasbenih institucij, in snemanju slovenskih cerkvenih pesmi, ki jih v tistem času poslušalci javno, z izjemo glasbe pri bogoslužju v cerkvah, niso mogli slišati.
Cuderman je po posvečenju v duhovnika leta 1956 odšel na Dunaj, kjer je študiral muzikologijo, zborovodstvo in cerkveno glasbo ter leta 1960 tudi doktoriral iz muzikologije. Na Dunaju je spoznal prakso, da so ob osrednjih glasbenih ustanovah obstajala še številna druga glasbena društva in z nastopi bogatila dunajsko koncertno življenje (znamenit je zbor Dunajskega pevskega združenja – Wiener Singverein, ki je ljubiteljski ansambel, sicer pa je po Evropi večinoma praksa, da v izvedbi vokalno-instrumentalnih del sodelujejo poklicni radijski in operni pevski zbori). Po vrnitvi v Slovenijo je Cuderman nastopil službo zborovodja in pomočnika ravnatelja stolnega kora v ljubljanski stolnici, ki ga je takrat vodil Venceslav Snoj, januarja 1968 pa je po Snojevi smrti postal Regens chori in v stolnici ostal do leta 1970. V skoraj desetih letih delovanja v stolnici je pripravil in vodil vrsto sakralnih programov, tako za bogoslužje kot za samostojne koncerte z izvedbami vokalno-instrumentalnih del (ob 500-letnici ljubljanske škofije leta 1962 je pripravil koncert s pregledom slovenske sakralne glasbe, pri slovesni maši pa so izvajali Beethovnovo Mašo v C-duru).
Zbor Consortium musicum je izšel prav iz tega Cudermanovega dela v stolnici, vanj je pritegnil tudi del stolnih pevcev, jeseni 1969 je v ljubljanski stolnici izvedel odmeven koncert z Verdijevim Rekviemom. Cuderman je zbor Consortuim musicum uradno vodil do septembra 2010 (kasneje je imel še nekaj posameznih koncertov), z njim je izvedel številna a cappella in vokalno-instrumentalna dela ter posnel in izdal obsežno serijo posnetkov slovenske sakralne glasbe. Za svoje delo sta tako zborovodja kot zbor prejela več domačih in tujih priznanj.
V ljubljanski stolnici je Mirko Cuderman jeseni 1969 izvedel odmeven koncert z Verdijevim Rekviemom. To je bil zborov drugi uradni koncert.
Širok spekter zborovske poustvarjalnosti na koncertnih odrih
Zbor in orkester Consortium musicum (slednji je bil priložnostno sestavljen za posamezne projekte) ter pevski solisti (z zborom so v petdesetih letih obstoja sodelovali skoraj vsi domači pevski solisti) so pod Cudermanovim vodstvom izvedli velika glasbena dela tujih skladateljev – poslušalci so lahko prisluhnili Bachovi Veliki maši ter Matejevemu in Janezovemu Pasijonu, Händlovemu Mesiju, Haydnovima oratorijema Stvarjenje in Letni časi, Haydnovim, Mozartovim in Beethovnovim mašam, tudi zahtevni Missi Solemnis, Mozartovemu, Brahmsovemu in Verdijevemu Rekviemu, Mendelssohnovemu Eliju, Dvoržakovi Stabat mater, Brucknerjevi Maši v f-molu in Te Deum (v petdesetletnem delovanju zbora so bila nekatera našteta dela na sporedu večkrat), ob teh klasičnih in priljubljenih glasbenih mojstrovinah pa še mnogim drugim delom tujih in domačih skladateljev, v širokem slogovnem razponu od renesanse do sodobnosti. V sezoni so imeli dva ali tri tovrstne samostojne projekte, s katerimi so pomembno sooblikovali koncertno življenje v Ljubljani, mnoga dela je prav po Cudermanovi zaslugi ljubljanska publika slišala prvič, največ koncertov pa so izvedli v veliki dvorani Slovenske filharmonije. Sodelovali so na različnih glasbenih prireditvah (v zadnjem obdobju so redno soustvarjali program Gostičevih dnevov) in se predstavili tudi na gostovanjih v tujini, zlasti v okviru različnih festivalov. Posebej odmevno je bilo gostovanje v Rimu in Vatikanu leta 1984, ko so zapeli tudi na avdienci pri papežu Janezu Pavlu II.
Cuderman je vodil še nekatere druge zbore (Zbor Glasbene matice, Slovenski oktet, Komorni zbor RTV Slovenija), od leta 1991 pa poklicni pevski ansambel Slovenski komorni zbor, ki je skupaj z zborom Consortium musicum kot združeni oratorijski zbor kar dvajset let nastopal z Orkestrom Slovenske filharmonije in Simfoniki RTV Slovenija ter različnimi tujimi orkestri pod vodstvom številnih domačih in tujih dirigentov. Še posebej sta bila združena zbora cenjena na Hrvaškem, kjer sta velikokrat nastopala na Varaždinskih baročnih večerih in v zagrebški dvorani Vatroslav Lisinski, z orkestrom Češke filharmonije sta gostovala v Veliki festivalski dvorani v Salzburgu, z dirigentom Riccardom Mutijem pa na Festivalu v Raveni, če izpostavimo le nekaj najvidnejših gostovanj v tujini.
Desetletnico je zbor v veliki dvorani Slovenske filharmonije praznoval z Bachovo Veliko mašo v h-molu.
Leta 1984 je Consortium musicum gostoval v Rimu in Vatikanu ter zapel tudi papežu Janezu Pavlu II.
Slovenski komorni zbor in Consortium musicum sta združena izvedla številna vokalno-instrumentalna dela z Orkestrom Slovenske filharmonije. Na fotografiji Hartmut Haenchen leta 2005 v Cankarjevem domu dirigira Beethovnovo Misso solemnis.
Jeseni 2010 je na slavnostnem koncertu ob svoji osemdesetletnici Mirko Cuderman v Slovenski filharmoniji izvedel Brucknerjevo Mašo v f-molu in Te Deum. S tem koncertom se je poslovil od aktivnega glasbenega poustvarjanja.
Consortium musicum in Naša pesem
Zbor Consortium musicum je bil na področju izvajanja vokalno-instrumentalne glasbe v slovenskem prostoru med ljubiteljskimi pevskimi zbori edinstven, svojo kakovost pa je dokazal tudi s številnimi a cappella koncerti. S temi glasbenimi programi je dopolnjeval svoje koncertno delovanje, saj je sodelovanje z orkestrom in solisti pomenilo velik organizacijski podvig in finančni zalogaj. A cappella petje je zbor usmerilo v primerjavo z drugimi domačimi pevskimi zbori in posledično nastope na zborovskih tekmovanjih, med drugim je konec sedemdesetih in v osemdesetih letih osvojil šest zlatih plaket na osrednjem slovenskem zborovskem tekmovanju Naša pesem v Mariboru. Leta 1982 je Cuderman tekmoval tako z mešanim kot ženskim zborom, slednji je dosegel več točk in zato so takrat rekli, da je »Consortium musicum premagal Consortium musicum!«.
To je bila zlata doba zbora, ki jo je zaznamoval širok spekter glasbene poustvarjalnosti in obvladovanje dveh raznolikih zborovskih pristopov, v tem obdobju pa je zbor postal tudi zelo priljubljen in je imel največje število pevcev v svojem obstoju. Mnogi med njimi so pozneje postali vidni solisti in zborovodje, zato je imelo sodelovanje pri tem zboru tudi poseben glasbenopedagoški pomen. Arhiv TV Slovenija hrani serijo posnetkov tekmovalnih nastopov in tematskih oddaj s tekmovanja Naša pesem v Mariboru ter posnetkov samostojnih koncertnih in drugih projektov, ki jih je večinoma pripravila urednica za zborovsko glasbo na TV Ljubljana (danes TV Slovenija) Jasna Nemec Novak. Te oddaje kažejo visoko vokalno kulturo in pevski zanos ter ambiciozno in tehtno zasnovane sporede, s tem pa pričajo o nekdanjem ugledu zbora Consortium musicum tudi na področju a cappella petja, s čimer zbora danes ne povezujemo več, prav tako pa sta se do danes zmanjšala število pevcev in prisotnost zbora na koncertnih odrih. Zborovo zgodovino predstavljata dve dokumentarni oddaji, ki sta nastali na TV Slovenija, in sem ju pripravil avtor tega članka: leta 2008 je ob štiridesetletnici zbora v Uredništvu oddaj o kulturi nastala oddaja Opus, ob osemdesetletnici dr. Mirka Cudermana pa v Uredništvu za resno glasbo in balet njegov dokumentarni portret Regens Chori.
Konec sedemdesetih in v osemdesetih letih je bil zbor reden gost in zlati nagrajenec tekmovanja Naša pesem v Mariboru.
Pevci pred Verdijevo rojstno hišo v Roncole Verdi leta 1990
Consortium musicum na vaji leta 1993
Bogastvo slovenske cerkvene pesmi v zbirki Musica sacra Slovenica
Poleg koncertne dejavnosti je Consortium musicum najbolj poznan po posnetkih slovenske cerkvene glasbe, ki so izšli v zbirki Musica sacra Slovenica. Zasnoval jo je Mirko Cuderman in z zborom med letoma 1968 in 1982 posnel ter v samozaložbi izdal 16 gramofonskih plošč in 6 kaset. Nekatere so izšle tudi v nakladi 50.000 izvodov, kar je izjemen dosežek. Vse plošče in kasete je posnel znameniti tonski mojster Rudi Omota v trnovski cerkvi v Ljubljani ob spremljavi priznanih organistov na Jenkovih orglah. Pesmi so bile posnete v izvirni obliki, zbirka pa ima ne samo velik glasbeni pomen, ampak tudi duhovnega, saj so posnetki lepšali cerkvene praznike Slovencem doma in na tujem; veliko število plošč je namreč s pošto romalo tudi med slovenske zamejce in izseljence. Predstavili so glasbo celega cerkvenega leta z izborom adventnih, božičnih, postnih, velikonočnih, Marijinih, evharističnih in drugih pesmi slovenskih cerkvenih skladateljev, med katerimi izstopajo: Gregor Rihar, Leopold Cvek, Andrej Vavken, Anton Foerster, Hugolin Sattner, Stanko Premrl, Lojze Mav, Matija Tomc.
Cuderman je oblikoval tudi avtorske glasbene praznične sporede, dva tovrstna projekta – Božična zgodba (posnet novembra 1971) in Slovenski božič (posnet oktobra 1973) je pred nekaj leti združil in izdal na zgoščenki. Na zgoščenki pa so izdali tudi posnetek s kasete Sveta maša, na katerem mašne dele poje kasnejši ljubljanski nadškof Alojz Uran, dolgoletni pevec in solist pri zboru Consortium musicum, vendar so pevske dele, vključno s Sattnerjevo Misso Seraphico v slovenskem jeziku, ob novi izdaji posneli na novo.
V času, ko ukvarjanje s cerkveno glasbo ni bilo zaželeno in so se ga drugi zbori večinoma izogibali, ko cerkvenih pesmi niso smeli predvajati po radiu in jih uradne založbe niso izdajale, prodajalci pa so se branili njihove prodaje, so bili posnetki v zbirki Musica sacra Slovenica še prav posebej dragoceni. Nove izdaje starih posnetkov na zgoščenkah imajo zato posebno nostalgično noto, ob tem pa zlasti dokumentarno vrednost, saj so posnetki na gramofonskih ploščah in kasetah zaradi spremenjene tehnologije predvajanja težje dosegljivi in so zato danes šli skoraj v pozabo. Zbor Consortium musicum je bil zaradi svoje dejavnosti na tem področju – logično – povabljen, da je izvedel prvi ‘uradni’ božični koncert v Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu na sveti večer leta 1986. Na podlagi božičnih posnetkov na gramofonski plošči Božične pesmi je leta 1990 na Televiziji Slovenija nastala božična oddaja In na zemlji mir ljudem, v kateri je glasbo naših cerkvenih skladateljev s pomočjo Plečnikovih jaslic in svečnikov vizualiziral režiser Edi Majaron (bil je tudi prvi predsednik zbora Consortium musicum).
V devetdesetih letih je zbirko Musica sacra Slovenica Mirko Cuderman ponovno zasnoval in posnel s Slovenskim komornim zborom in je izšla na tridesetih zgoščenkah, vendar ni doživela takšne popularnosti in tako visoke naklade kot starejši Cudermanovi posnetki. Zbor Consortium musicum pa lahko samostojno ali skupaj s Komornim zborom RTV Slovenija in največkrat s Slovenskim komornim zborom slišimo tudi na posnetkih z domačimi in tujimi glasbenimi deli, ki so jih izdale različne institucije oziroma založbe. Pomembno je, da se na tak način ohranja slovenska glasbena dediščina, med drugim protestantske pesmi in monumentalna vokalno-instrumentalna glasbena dela, kot so Sattnerjev oratorij Assuptio in kantata Oljki, Premrlova oratorijska kantata Sveti Jožef in Škerjančeva kantata na Prešernovo pesnitev Sonetni venec.
Consortium musicum je najbolj poznan po posnetkih slovenske cerkvene glasbe v obsežni zbirki plošč, kaset in zgoščenk Musica sacra Slovenica.
Zbor je sodeloval pri različnih glasbenih projektih, ki na posnetkih ohranjajo tujo in slovensko glasbeno dediščino.
Händlov Mesija za začetek delovanja in za obletnico
Mirko Cuderman je Consortium musicum ustanovil in ga vodil več kot štirideset let.
Mirko Cuderman je zbor Consortium musicum vodil več kot štirideset let, od sezone 2011/2012 pa ga vodi zborovodja Gregor Klančič, tudi vodja Orglarske šole v Ljubljani in Regens chori ljubljanskega stolnega kora. Zbor Consortium musicum je bil ustanovljen leta 1968, prvi uradni koncert pa so imeli na predvečer posvetitve nove Župnijske cerkve sv. Jožefa delavca v Idriji 30. aprila 1969. Veličastni oratorij Mesija skladatelja Georga Friedricha Händla so v novi idrijski cerkvi, ki je delo arhitekta Toneta Bitenca in slikarja Staneta Kregarja, pod Cudermanovim vodstvom izvedli sopranistka Marija Gorenc (bila je izjemna zboristka v ljubljanski Operi, v idrijski izvedbi Mesija je pela tako sopran kot alt solo, z zborom Consortium musicum pa je v zgodnjem obdobju odpela tudi vse sopranske sole na ploščah in na koncertih, tudi zahtevni sopranski solo v že omenjeni izvedbi Verdijevega Rekviema v ljubljanski stolnici), tenorist Lojze Uran in basist Jože Černe ter zbor in orkester Consortium musicum. Z nekoliko spremenjeno solistično zasedbo je zbor v sezonah, ki so sledile, izvedel Mesija še v Gorici, Mariboru, Ljubljani in Trstu.
Ob izvedbi Mesija so v Katoliškem glasu 23. aprila 1970 zapisali: »Ljubljanski umetniki so Händlovo delo izvedli z velikim zanosom in visoko tehnično pripravljenostjo. Zbor Consortium musicum je dokazal, da skrbno obvlada glasbeni tekst ter da ima pravi smisel za poustvarjanje tovrstnih velikih del cerkvene glasbe. V zboru smo opazili zelo diskretno razmerje med posameznimi glasovnimi zasedbami, jasno izpeljavo ter pravilno polifonsko izstopanje v tematičnih delih. […] Zelo dognano je dirigiral Mirko Cuderman, ki je vlil v vokalno-instrumentalno celoto poleg velike naštudiranosti in jasnosti v fraziranju tudi mnogo topline in doživetosti.«
Z raznolikimi koncerti je izjemno zaznamoval glasbeno življenje v Ljubljani.
Zlati jubilej zbora Consortium musicum je 9. decembra 2018 prav tako zaznamovala izvedba Händlovega oratorija Mesija, tokrat v Dvorani Marijana Kozine v Slovenski filharmoniji. Zboru in orkestru Consortium musicum je dirigiral Gregor Klančič, solisti pa so bili sopranistka Marta Močnik Pirc, altistka Elena Dobravec, tenorist Martin Logar in basist Matija Bizjan.
Ob jubileju zbora je aktualni umetniški vodja Gregor Klančič takole predstavil svojo povezavo z zborom in odločitev za program slavnostnega koncerta: »Zbor Consortium musicum sem prek posnetkov slovenske cerkvene glasbe spremljal že od otroštva. Po prihodu na študij glasbe v Ljubljano pa sem se zboru tudi pridružil kot član. Tako sem imel možnost kot pevec spoznati kar veliko število največjih vokalno-instrumentalnih del. Dr. Mirko Cuderman mi je v zadnjih letih zaupal tudi vodenje zbora, tako sem z zborom, predvsem v okviru Sakralnega abonmaja, izvedel nekaj večjih del za zbor in orkester (J. Rutter: Rekviem, A. Dvořak: Maša v D-duru, H. Sattner: Jeftejeva prisega, G. Faure: Rekviem, A. Misson: Slovenski vojni rekviem, S. Premrl: oratorij Sveti Jožef idr.). Na tak način sem si skozi leta nabral tudi nekaj izkušenj vodenja zbora in orkestra. Ko se je bližal ta jubilej, 50. obletnica zbora Consotium musicum, so mi misli uhajale k velikim delom, ki bi bila primerna za slavnostni koncert ob obeležitvi tega dogodka. Ob Beethovnovi Missi Solemnis in Bachovi Maši v h-molu, ki sta seveda tudi izvajalsko zahtevnejši, sem se odločil za oratorij G. F. Händla Mesija in to predlagal zboru. Vesel in počaščen sem, da sem smel biti del tega dogodka. Z glasbo sem se v fazi študija zelo zbližal, postala je nekako del mene. Seveda sem se ves čas zavedal veličine tega izziva, še posebej ob pogledu na svoje skromne izkušnje dirigiranja obsežnih vokalno-instrumentalnih del. Na odru sem se poskušal čim bolj predati glasbi in ji slediti, kakor me je ona sama vodila. Hvaležen sem, da je koncert, po izjavah navzočih, tako lepo uspel.«
Najznamenitejši oratorij iz svetovne glasbene zakladnice (kdo ne pozna veličastnega zborovskega stavka Aleluja, ki zaključuje drugi del oratorija?!) je bil logična izbira in najboljši način za praznovanje pomembne obletnice in vezni člen, ki je povezal preteklost in sedanjost mešanega pevskega zbora Consortium musicum ob njegovem zlatem jubileju.
Na jubilejnem koncertu decembra 2018 so ob petdesetletnici ustanovitve solisti, zbor in orkester Consortium musicum pod vodstvom Gregorja Klančiča izvedli Händlov oratorij Mesija.
Opus – 40 let zbora Consortium musicum:
Regens Chori – Portret dr. Mirka Cudermana, ob 80-letnici rojstva:
Božične pesmi … in na zemlji mir ljudem … Consortium musicum:
