V sklopu Lebičevega leta je v nedeljo, 15. decembra 2024, zaživela krstna izvedba kantate Noetove noči skladateljice Tadeje Vulc v Družbenemu domu Prevalje. Pri njej so sodelovali Akademski pevski zbor Maribor, Moški pevski zbor Vres Prevalje, komorni orkester, pripovedovalec Vitjan Muršec in solista Mateja Potočnik in Klemen Gorenšek, ki so zaključili Lebičeve dneve na Prevaljah. Delo, ki je nastalo izpod peresa koroških umetnic, je poskrbelo, da je bila dvorana priča solznim očem obiskovalcev, ki so med izvedbo ponovno začutili pretresljive dogodke iz leta 2023. Kljub temu pa je kantata zaključila s pozitivno noto, meditacijo. Prvo srečanje dela z javnostjo je pokazalo, da je ne le močno, ampak ima tudi sporočilno in trajno vrednost, ki bo še dolgo aktualna.
Kantata Noetove noči, napisana za mešani in moški zbor, solista, pripovedovalca in komorni orkester, je bila v izdelavi več mesecev.Tadeja Vulc je delo napisala kot večdelno vokalno-instrumentalno kompozicijo, Lucija Mirkac je avtorica libreta, idejni vodja pa je bil Jožko Kert.
Tadeja Vulc, občinstvu že poznana avtorica, dirigentka in skladateljica, je kantato skladala z mislijo na poplave, ki so leta 2023 prizadele Koroško. Orkestrski del pri kantati ni le spremljava, ampak ključni del pri izražanju tematskih vsebin. Te so prepletene s harmonijami in ritmičnimi vzorci, ki odražajo in med seboj povezujejo prehod iz ganljivih, dramatičnih vrhov v tihe, introspektivne trenutke. V vokalnem delu se solista, zbora in pripovedovalec nenehno prepletajo in izmenjujejo, vsak pa zasije v svoji luči. Obsežno delo je pripravljala kar nekaj časa, od začetka do končnega izdelka pa je potekalo nekako tako, pove avtorica: »Moram povedati, da sem libreto dobila v poletju. Avgusta sem besedilo brala in običajno, ko besedilo preberem, takoj dobim ideje in slišim glasbo. Tokrat pa sem morala besedilo premleti, tako močno sem to besedilo doživljala, to težo dogodkov, preden je sploh prišlo do glasbe. To je zelo močno besedilo, spomnilo me je na grozote , ki so se zgodile ljudem. Običajno kadar kaj skladam, se mi v sanjah nadaljuje, sanjam o tem, se zbujam in slišim zamisli, tokrat pa sem to besedilo premlevalo. Zasnove sem dobila pred začetkom septembra, da sem lahko začela ideje zapisovati. Ko sem imela določene ideje za stavke, sem želela najprej zgraditi celoto. Skladba se je intenzivno začela pisati sproti na papir septembra, najprej sem izpisovala vse zborovske dele, zato da sem sproti lahko pošiljala note, nato sem še bolj podrobno izpisala inštrumentalne parte. Na koncu pa sem naredila še samostojne parte za inštrumente.«
Lucija Mirkac, pesnica, pisateljica, profesorica slovenščine, je za kantato napisala libreto, ki je poln duhovnih in eksistencialnih vprašanj. Noetovo potovanje je prikazano z različnih zornih kotov, kar odzvanja pri vseh, ki so doživeli lanske poplave, kajti toliko kot je bilo zaradi njih prizadetih posameznikov, toliko je tudi zgodb. Solistka Mateja Potočnik je o tem še zapisala: »Eden izmed solističnih delov vsebuje močan tekst: “Ne bodo se vrnili, nagnil se bo zid, hiša bo zbledela in zbledel bo svit.” Ta besedila so v trenutni situaciji še toliko bolj pomenljiva, saj nam pomagajo predelati travmo.« Besedilo je tako nekaj, kar se dotakne vsakega posameznika posebej in kljub skupni izkušnji, ki žrtve poplav povezuje, predstavlja individualno razumevanje kantate. Vsakemu prinese to, kar potrebuje in predstavlja skrbi in občutja vseh, ki so bili priča lanskemu dogajanju.
Sopranistka Mateja Potočnik in basbaritonist Klemen Gorenšek sta kot solista dodala svojo noto in poskrbela, da je krstna izvedba zaživela v vsej svoji kompleksnosti. Potočnik je o izkušnji zapisala, »Krstna izvedba kantate Tadeje Vulc “Noetove noči” je bila zame izjemno čustvena izkušnja. Med lanskoletnimi poplavami sem bila namreč v Berlinu, kjer sem tistega večera stala na odru kot solistka ob Berlinskem komornem orkestru v Kaiser-Wilhelm-Gedächtniskirche, z mislimi pa sem bila pri družini in se spraševala, ali je vse v redu, se bo sprožil plaz za našo hišo? Koroška je bila oddaljena 1000 km, in tudi če bi se odločila za pot, ne bi mogla prispeti. Med vsako skladbo in pavzo sem nestrpno pogledovala na telefon, to mi je spremenilo perspektivo. Letos sem se po 11 letih vrnila v domači kraj in ponovno stala na odru, kjer se je začela moja glasbena pot, v kraju, kjer sem odraščala in ki je bil močno prizadet v lanskoletnih poplavah.«
Vlogo pripovedovalca je prevzel Vitjan Muršec, Mitja Kostanjevec pa je poskrbel za elektroakustične dodatke, ki so dodatno obogatili kantatino transcendentalno moč.
Komorni orkester so zastopali člani orkestra Koroških simfonikov, ki so se z veseljem odzvali na pobudo za sodelovanje.
Moški pevski zbor Vres Prevalje se ponaša z dolgoletno tradicijo in deluje na območju Prevalj, uveljavili pa so se tako na slovenskem kot tudi mednarodnem prostoru. Od leta 2011 je njihova dirigentka Helena Buhvald.
Akademski pevski zbor Maribor deluje že več desetletij deluje v okviru Kulturno umetniškega društva Študent Maribor. Od leta 2012 naprej, pa vse do danes, pa pod taktirko Tadeje Vulc. Zbor se redno udeležuje kulturnih dogodkov, koncertov in zborovskih tekmovanj v tujini ter doma.
»Glede na to, da sem sama učila APZ Maribor, bila v kontaktu s solistoma in dirigentko MoPZ Vres, mislim, da bi bilo drugače težko postaviti tako delo v tako kratkem času na oder. Ker pa sama poznam delo zborov in instrumentalistov, sem kot dirigentka lahko lepo ‘plula’ in sproti delala, da so vsi vse dobili pravočasno in so lahko vadili. Tako je lahko bilo delo kvalitetno postavljeno 15. decembra na oder, kljub temu da je bilo končano šele novembra ,« je o procesu sestavljanja kantate povedala Tadeja Vulc.
Postavitev kantate na oder je zahtevala veliko mero sodelovanja in koordinacije, a so skupaj vsi uspeli prebroditi vse umetniške in tehnične izzive, ki jih je kantata Noetove noči zajemala. »To je že moja tretja krstna izvedba Tadejinih kantat v vlogi solista (Razdvom, Requiem za prednike in Noetove noči) in moram iskreno reči, da vsaka globoko nagovarja mojo dušo, za vsako potrebuješ kar nekaj časa in notranjega premisleka za učinkovito izvedbo. Zelo sem počaščen, da mi Tadeja zaupa pri izvajanju teh čutnih del, ki sicer govorijo o specifičnih temah, a so v samem bistvu univerzalne in široke,« je razložil basbaritonist Klemen Gorenšek.
Krstna izvedba je bila velik kulturni dogodek, ki je povezal avtorje, izvajalce in občinstvo, hkrati pa je ta posebna priložnost oznanila pester zaključek Lebičevega leta. Omogočile so jo Občina Prevalje, Občina Mežica, Občina Ravne na Koroškem in Občina Prevalje.
Mateja Potočnik je o izkušnji zapisala: »Zdi se mi, da je zelo pomembno, da se sodobna glasba ukvarja z aktualnimi temami ter da jo izvajamo.«
Izvedba je bila izrazito čustvena, saj so bili mnogi izvajalci in avtorji kot tudi občinstvo priče lanskim poplavam na Koroškem. »Ob in po krstnem nastopu je bilo v dvorani čutiti več energij: od navdušenja, do pretresa, do podoživljanja povodnji, strahospoštovanja do narave, njene moči in obenem optimizma, da bomo že nekako prebrodili vse težave skupaj, v slogi, z lopato, če bo treba. Prav to sem občutil tudi sam med izvedbo: moč, nemoč, lepota, strah, navdušenje in optimizem. Res enkratno delo Tadeje, mojstrice kantat in vokalnih del, ter res srčno upam, da kmalu tudi kakšne slovenske opere!« je opisal Gorenšek.Tako ni govor le o glasbeni in umetniški, ampak tudi o emocionalni vrednosti, ki je razširila duhovno in kulturno razumevanje občinstva in sodelujočih.
Tadeja Vulc je za konec še dodala: »Na tem mestu se zahvaljujem vsem, ki so bili na krstni izvedbi, čisto vsakemu pevcu in pevki iz obeh zborov, obema solistoma, pripovedovalcu in vsem instrumentalistom, ki so doprinesli svoj kamenček, da je bila izvedba lahko točno taka, kot je bila.«