43. Festival Radovljica 2025: Oratorij SVETA NEŽA (Bernardo Pasquini)

2. KONCERT
Ponedeljek, 11. avgusta 2025, ob 20.00, cerkev sv. Petra, Radovljica

Bernardo Pasquini: Sveta Neža
Oratorij iz leta 1677 o mučeniški smrti rimske deklice, zavetnice deviške čistosti

Nikolina Hrkać, sopran (Sveta Neža)
Stefanie True, sopran (Mati svete Neže)
Terry Wey, kontratenor (Flavij)
Jacob Lawrence, tenor (Aspazij)
Sergio Foresti, bas (Prefekt)

Festivalski baročni orkester
Domen Marinčič, čembalo, glasbeno vodstvo

S slovenskimi nadnapisi

Največji letošnji festivalski projekt je izvedba oratorija Sveta Neža skladatelja Bernarda Pasquinija s petimi pevskimi solisti in trinajstčlanskim Festivalskim baročnim orkestrom pod vodstvom Domna Marinčiča. Orkester, v katerem igrajo pretežno slovenski godalci, je nastal pred tremi leti ob štirideseti obletnici festivala in je izvedel že oratorija Alessandra Scarlattija in Alessandra Stradelle. Pasquinijev oratorij je nastal leta 1677 in govori o mučeniški smrti rimske deklice, zavetnice deviške čistosti. V naslovni vlogi bo nastopila mlada hercegovska sopranistka Nikolina Hrkać, drugi štirje pevci pa so svetovno znani specialisti za baročno glasbo: sopranistka Stefanie True, kontratenorist Terry Wey, tenorist Jacob Lawrence in basist Sergio Foresti.

Na naslovnici letošnjega Festivala Radovljica je slika sopranistke Nikoline Hrkać, ki jo je fotografinja Inia Herenčić ustvarila posebej za ta projekt. Neža je bila ena od mnogih kristjanov, ki so jih mučili in ubili med vladavino rimskega cesarja Dioklecijana. Ko je imela 12 ali 13 let, so jo golo odvlekli v bordel, ji sodili in jo obsodili na smrt. Poskusi, da bi jo sežgali na grmadi, so se izjalovili in naposled jo je obglavil neki rimski vojak. Tradicionalno jo upodabljajo kot mlado dekle z dolgimi lasmi in jagenjčkom – simbolom njene nedolžnosti, načina mučeniške smrti in njenega imena. Nežino lobanjo hranijo v cerkvi Sant’Agnese in Agone v Rimu.

Nikolina Hrkać (Sveta Neža) se je rodila v Mostarju in končala študij solopetja na Akademiji za glasbo v Zagrebu pri Martini Zadro. Na festivalu Brixen Classics 2022 je nastopila v operi Čarostrelec Carla Marie von Webra. V Koncertni dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu je pela vlogo Angela v Händlovem oratoriju Vstajenje, letos pa je tam nastopila v Mesiji in Bachovem Janezovem pasijonu. Kot štipendistka Hrvaškega narodnega gledališča Zagreb je nastopala v Puccinijevi operi Lastovka in Mozartovi Čarobni piščali. Že več let sodeluje s Hrvaškim baročnim ansamblom, tudi v Bachovi Kantati o kavi, kantati Jauchzet Gott in allen Landen in Pergolesijevi operi Služkinja gospodarica.

Stefanie True (Mati svete Neže) je študirala v Torontu in na Kraljevem konservatoriju v Haagu. Nastopa po vsej Evropi in Severni Ameriki z ansambli, kot so Academy of Ancient Music, Vox Luminis, Nizozemsko Bachovo združenje, Il Gardellino, Voices of Music, La Risonanza, Violons du Roy in Škotski komorni orkester. Sodeluje z dirigenti, kot so Richard Egarr, Laurence Cummings, Jos van Veldhoven, Dorothee Oberlinger, Fabio Bonizzoni, William Christie, Andrew Parrott, Frans Brüggen, Marco Vitale in Harry Bicket. Posnela je vrsto zgoščenk z glasbo Bacha, Händla, Morina, Buxtehudeja, Purcella, Charpentierja in Hammerschmidta.

Terry Wey (Flavij) je zgodaj začel nastopati po vsem svetu z ansambli, kot so The English Concert, Les Arts Florissants, Freiburški baročni orkester in Il Pomo d’Oro. Sodeloval je z dirigenti, kot so William Christie, Thomas Hengelbrock, Marc Minkowski, Christophe Rousset, Michael Hofstetter in Riccardo Muti. Nastopil je v operah Händla, Steffanija, Brittna, Georga Benjamina in Klausa Langa v Madridu, Salzburgu, Düsseldorfu, Stuttgartu, Parizu, Karlsruheju, Bayreuthu, Göttingenu in na Dunaju. Navdušuje se tudi nad renesančno polifonijo; soustanovil je vokalni ansambel Cinquecento in z njim posnel šestnajst zgoščenk za založbo Hyperion.

Jacob Lawrence (Aspazij) je študij začel v Melbournu in ga nadaljeval na Scholi Cantorum Basiliensis. Sodeloval je v programu za mlade umetnike ansambla Les Arts Florissants ter pod vodstvom Williama Christieja in Paula Agnewa gostoval v Luzernu, Parizu, Valencii in Barceloni. Pel je v operah Monteverdija, Haydna, Purcella in Händla. Nastopa s skupinami, kot so Vox Luminis, Profeti della Quinta, Ensemble Correspondances, La Cetra Basel, Le Miroir de Musique in Leones. Leta 2020 je zmagal na Bovicellijevem tekmovanju na gradu Weissenbrunn in dobil nagrado na Cestijevem tekmovanju za pevce baročne opere v Innsbrucku.

Sergio Foresti (Prefekt) izvaja opere od baroka do pozne romantike, duhovno glasbo, komorno glasbo in samospeve. Petnajst let je veliko nastopal in snemal z ansamblom Concerto Italiano, ki se je takrat specializiral za renesančne madrigale. V tem obdobju je sodeloval tudi z italijansko zasedbo za srednjeveško glasbo La Reverdie. Nastopal je v operah Monteverdija, Vivaldija, Mozarta, Cimarose, Rossinija in Donizettija. Sodeloval z dirigenti, kot so René Jacobs, Rinaldo Alessandrini, Fabio Biondi in Jordi Savall, in ansambli Il Giardino Armonico, Europa Galante, Sonatori de la Gioiosa Marca, Accademia degli Invaghiti, Abchordis Ensemble in Accademia Bizantina.

Domen Marinčič (čembalo, glasbeno vodstvo) kot komorni glasbenik – gambist, violončelist in čembalist – nastopa po vsej Evropi, v ZDA, Kanadi, Kitajski, Koreji in Vietnamu. Sodeloval je pri snemanju štiridesetih zgoščenk za založbe Aeolus, Accent, Arcana, BIS, Brilliant Classics, Harmonia Mundi France, Oehms Classics, Ricercar in Sony/DHM. Leta 2004 je soustanovil slovenski ansambel za staro glasbo musica cubicularis. Kot glasbenik, organizator in avtor notnih edicij je pripravil sodobne premiere mnogih del, ki sodijo v slovensko glasbeno dediščino. Zadnja leta vodi orkestrske zasedbe v Sloveniji, na Finskem in Hrvaškem; med drugim je izvedel oratorije Scarlattija in Stradelle in Rekvijem Jeana Gillesa. Kot predavatelj je gostoval na glasbenih akademijah v Benetkah, Baslu, Münchnu, Bremnu, Detmoldu, Freiburgu, Rostocku, Helsinkih, Linzu, Salzburgu in na Dunaju. Od jeseni 2021 je profesor za zgodovinsko izvajalsko prakso na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Hamburgu.