Torrevieja je pesem

45

Torrevieja je turistično mesto z okoli 83.000 prebivalci ob sredozemski obali na jugu Španije v pokrajini Valencija. Nekdaj so se mornarji, ki so večinoma trgovali s soljo, odpravljali čez ocean do Havane in od tam poleg trgovskega blaga prinesli tudi slog pesmi v značilnem dvočetrtinskem ritmu. V Torrevieji jo zavestno gojijo še danes in vsako leto razpišejo natečaj za nove zborovske habanere. Tako je letos potekalo že 71. Mednarodno tekmovanje v habanerah in polifoniji, tokratna obvezna pesem, ki so jo izvajali zbori, pa je mesto opevala z besedami »Torrevieja es cancion« (Torrevieja je pesem).

Tekmovanje poteka že od leta 1955, ima velik ugled, še posebej v špansko govorečih deželah, in vsako leto konec julija privablja številne kakovostne zborovske zasedbe z vseh koncev sveta. Med zmagovalci preteklih let se najdejo zveneča imena v zborovskem svetu, kot na primer Phillipine Madrigal Singers ali Novo Concertante iz Manile, Kamer iz Rige, Archipelago Singers ter Batavia Madrigal Singers iz Indonezije. Organizator se zelo potrudi in izbranim zborom krije stroške bivanja, bližnji letališči Alicante in Murcia pa zagotavljata številne povezave, tudi z nizkocenovnimi prevozniki. Svoje doda še zavidljiv nagradni sklad, ki si ga razdelijo prvi štirje zbori v vsaki od kategorij – habanere in polifonija. Med prijavljenimi zbori jih organizatorji izberejo največ šestnajst za sodelovanje na tekmovanju.

Letos je mednarodno tekmovanje potekalo od 20. do 26. julija in na odru dvorane mestnega gledališča (Teatro Municipal) postreglo s sedmimi koncertnimi dogodki, na katerih je prepevalo skupaj 700 pevcev iz 17 domačih in tujih zborov. V tekmovalnem delu je nastopilo devet zasedb iz Ukrajine, Kolumbije (trije zbori), Kitajske, Južne Koreje, Latvije, Španije in Slovenije, ki jo je zastopal Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj z zborovodjem Erikom Šmidom. Izbrani so bili izmed 25 prijav z vsega sveta.

Vsi zbori so bili nastanjeni v velikem hotelu ob obali, kjer je bilo veliko časa za druženje, uživanje v poletnem kopanju pri prijetnih temperaturah, pa tudi za priprave na tekmovanje. Zbori so se tako spoznali v sproščenem okolju, izmenjevali izkušnje in odigrali tudi kakšno prijateljsko tekmo v vaterpolu v hotelskem bazenu. Edino prostor za vaje je bil precej majhen in en sam za vse pevske zasedbe, zato je večina priprav potekala kar na prostem, v bližnjem parku.

Čas smo našli tudi za raziskovanje okolice in si tako ogledali znamenito slano jezero rožnate barve (Laguna Rosa), naravni rezervat La Mata s številnimi ptičjimi vrstami (tudi plamenci), Park narodov z umetnim jezerom v obliki Evrope in zastavami članic EU, tržnico ter stari mavrski stolp, po katerem je mesto dobilo ime.

Zasnova tekmovalnega programa je zelo posebna. Vsak zbor je v tekmovalnem delu zapel pet pesmi, poleg obvezne habanere (Torrevieja es asi) še dve izbrani habaneri in dve skladbi iz polifonije. Pri prijavi je moral predlagati štiri habanere in štiri poljubne zborovske skladbe, nato pa je posebna komisija izbrala po dve pesmi iz vsakega sklopa, ki ju je zbor zapel na tekmovanju. Kranjski APZ se je tako predstavil s habanerama Dicen, que se muere al mar (Pravijo, da morje umira) skladatelja Joaquina Madurga Oteiza in Al compas de habanera (V ritmu habanere) Evarista Pereza Garcie. Med polifonimi deli pa je izvedel priredbo slovenske ljudske Če bi jaz bila fčelica Tadeje Vulc in Double, double, toil and trouble finskega skladatelja Jakka Mäntyjarvija na Shakespearovo besedilo iz Macbetha.

Tekmovanje je potekalo v lepi mestni dvorani Teatro Municipal, ki sprejme do 650 gledalcev in ima za zbore zelo primerno akustiko. Najraje bi jo kar vzeli s seboj domov, v Kranj, če bi bilo to mogoče. Ker ni bilo prostora za vse, ki bi si koncerte želeli ogledati, so na mestni promenadi postavili še dodatne sedeže in dogodek prenašali na velikem zaslonu. Tudi sicer je bilo tekmovanje medijsko zelo dobro podprto, vsi koncerti so se prenašali na kanalu YouTube, sklepni koncert pa tudi na pokrajinski televiziji Valencije. Posebno oddajo, posvečeno tekmovanju, je 2. avgusta predvajala tudi španska nacionalna televizija RTVE, njena znana voditeljica Ana Roy Belen pa je bila moderatorka festivalskih koncertov.

Žirija v sestavi uglednih španskih zborovskih imen – Bernadet Kühne, David Colado, Julia Foruria, Josep Vila in Javier Corcuera – je zborom podeljevala nagrade za vsak del posebej.

Koncerti so se za naše razmere začenjali zelo pozno, ob 22.30, in ker smo bili tako v tekmovalnem delu kot na gala koncertu na vrsti zadnji, smo prišli na vrsto šele okoli polnoči.

Za izvedbo tekmovalnega sporeda nas je dirigent Erik Šmid odlično pripravil, na odru pa nam je znal dati vso potrebno spodbudo za ubran in energičen nastop. Vsi so pohvalili našo špansko izgovorjavo, za kar ima zasluge nekdanji dirigent APZ France Prešeren, Fernando Mejías, ki je bil tudi z nami v Španiji. Posebno skrb smo namenili odrskim postavitvam in dve pesmi opremili tudi z zborovsko koreografijo, ki jo je ustvarila članica zbora Barbara Kušar. Omeniti velja še solistko pri ljudski pesmi, Evo Gregorc.

Tekmovalni nastop je lepo uspel, ker pa so bili zbrani sami odlični zbori, nismo vedeli, kaj pričakovati. Zato smo z veseljem dočakali najprej novico, da smo se uvrstili na gala koncert najboljših šestih zborov z osvojenim zlatim priznanjem, po njem pa na razglasitvi rezultatov dobili kar dve trofeji za osvojeni drugi mesti v obeh kategorijah, polifoniji in habanerah. Pripadla nam je tudi lepa denarna nagrada. Pred nas se je obakrat uvrstil samo odlični ženski zbor Balta iz Rige v Latviji, star znanec uglednih tekmovanj (Marktoberdorf, Tolosa …), na tretjem mestu pa je tudi dvakrat pristal ženski zbor Agados iz Južne Koreje. Četrti mesti sta zasedla mešana zbora Voci del mare iz Kolumbije in Voskresenia iz Ukrajine.

Tudi ostali nastopajoči zbori so svoj program v veliki meri obogatili z zborovskim gibom. Videli smo vse, od ukrajinskega zbora, ki je imel koreografiran celo prihod na oder, do čisto statičnega kitajskega zbora (Guangzhou Talent Choir iz Pekinga), ki je pel z notami. Glede na navdušen odziv občinstva prav pri pesmih, ki smo jih opremili z gibom, se je izkazalo, da lahko gib prinese dodano vrednost, če je premišljen, se povezuje z vsebino pesmi in temelji na dobrem poznavanju tovrstnih sposobnosti pevcev v zboru. Nenazadnje lahko zbor na ta način na odru resnično zaživi. Na kakovostnih tekmovanjih lahko strokovni žiriji tudi zaupamo, da prvenstveno ocenjuje vokalne sposobnosti zbora.

Vsi udeleženci tekmovanja so se zbrali tudi na posebnem dogodku in pozdravnem sprejemu župana, kjer je vsak dirigent ob pomoči svojih pevcev predstavil zborovsko kulturo svoje države. Tako smo spoznali korejske ritmične vzorce v ljudskih pesmih, ukrajinsko liturgično glasbo in celo skupaj zaplesali v kolumbijskih ritmih. Zborovodja Erik Šmid pa je z izseki petih ljudskih pesmi iz različnih pokrajin pokazal, kako bogato in raznovrstno izročilo hrani tako majhna država, kot je Slovenija. Kitajska dirigentka (sicer iz Ukrajine) je v svojem govoru potožila, s kakšnimi ovirami so se srečali pri pripravah na tekmovanje; poleg težav z izgovorjavo španščine (še posebej črke r) so na koncu prispeli v okrnjeni zasedbi, saj vsi člani zbora niso dobili dovoljenja za odhod iz države.

Z vsemi sodelujočimi zbori smo se odlično razumeli, se med sabo spodbujali in si iskreno čestitali za dosežke. Ko smo se po končanem tekmovalnem nastopu prispeli v hotel, so nas v avli z aplavzom in vzkliki pričakali člani drugih zborov in smo se res lepo počutili. Prav tako lep odziv je bil s strani poslušalcev, ki so po koncertih prihajali do nas, izrekali pohvale in se želeli slikati z nami.

Za zaključek slovesne podelitve priznanj smo še vsi skupaj zapeli obvezno habanero v čast mestu prireditelju pod vodstvom dirigentke prvouvrščenega zbora, latvijke Mare Marnauza. Hvaležno občinstvo z županom na čelu je to zadnje dejanje pospremilo s stoječim aplavzom.

Mesto Torrevieja s tekmovanjem res živi, mladi prostovoljci so bili ustrežljivi in prijazni, s čimer so nadoknadili nekoliko pomanjkljivo znanje tujih jezikov. Slednje lahko očitamo tudi organizatorjem – vsa sporočila, ki so jih prejeli v angleščini, so enostavno prezrli. Zato je zelo dobro, če ima zbor v svojih vrstah govorca z dobrim znanjem španščine.

Španska morska dogodivščina je nekaj, kar nam bo še dolgo ostalo v spominu. Zaradi uspešnega nastopa, pa tudi zaradi vseh priložnosti za druženje in povezovanje med pevci ter smešnih prigod, ker so zaradi imena APZ France Prešeren mislili, da smo francoski zbor v Sloveniji (in spraševali, zakaj imamo potem dirigenta z nemškim imenom), našega zborovodjo pa je uradna voditeljica po špansko klicala kar Erik Esmid.