»Gallus – Maribor ni le tekmovanje – je prostor, ki nas spomni na vrednost miru, ki ga pogosto jemljemo za samoumevnega«

»Vas na otoku Sumatra v času druge svetovne vojne. V internacijskem taborišču so ženske vseh narodnosti. Dvajset različnih narodnosti iz različnih družbenih razredov se prisilno priklanja japonski zastavi. Interniranke prenašajo mučenje, trdo delo, bolezni in vse več smrti ─ tifus, griža, malarija, uši, bolhe, garje, lakota in peklenska vročina pokončajo dobro tretjino. 

V baraki 9 glasbenica in misijonarka ustanovita vokalni orkester – četudi se bojijo za svoja življenja, saj kruti pazniki prepovedujejo vsakršna srečanja, družabna ali verska. Vsa predstavljajo tveganje. Zato zbor vadi na skrivaj, po glasovih, nato ponoči na skupnih vajah v kuhinji. Glasba deluje kot motivacija in upanje.

Moč spomina na ljubljeno glasbo interniranke postopoma uroči. Njihove misli odplujejo stran od osamitve, lakote, strahu, osamljenosti, umazanije in smradu ter prikličejo v spomin mir, red, lepoto in veselje »prejšnjega« življenja. Preživele pričajo, da so zdržale trpljenje v taborišču zaradi treh stvari ─ vere, sončnih vzhodov in zahodov ter transcendentnega petja zbora.

Med glasbo, travmo, žalovanjem in pričevanjem je kompleksen odnos. Glasba je univerzalni simbol v trpljenju in poslednje zatočišče v brezizhodnosti, da lahko prevzame vse čute, dušo in telo ter trpečega ponese v neki drugi svet. Stoji na strani šibkejšega. Morda celo premaga smrt.

Ta kratka pripoved je pričevanje o sposobnosti za preživetje, o vztrajanju, solidarnosti in pomenu ustvarjanja glasbe. Je spomin na izjemno zapuščino odločnosti in trdnosti v grozovitih razmerah taborišča na Sumatri, pa tudi v drugih vojnih taboriščih vse do danes. Danes pojejo v taboriščih v Siriji, Palestini, Jordaniji, Ugandi, Keniji …

Takšne zgodbe nas spomnijo, kakšna je lahko moč glasbe.

Gallus – Maribor ni le tekmovanje – je prostor, ki nas spomni na vrednost miru, ki ga pogosto jemljemo za samoumevnega. Mir pomeni več kot odsotnost vojne; mir omogoča, da glasba odmeva, da kultura cveti in da se skupnosti povezujejo.

Spoštovani zborovodje, pevke in pevci, cenjeni gostje!

Vesela sem, da vas lahko pozdravim v imenu strokovne žirije na letošnjem Mednarodnem zborovskem tekmovanju Gallus – Maribor. To tekmovanje že vrsto let predstavlja prostor, kjer se srečujejo različni glasbeni izrazi in tradicije.

Poleg umetniške vrednosti, ki jo prinašajo tekmovalni nastopi, želim izpostaviti družbeni pomen zborovske glasbe. V današnjem času, ko se svet tehnološko in politično silovito spreminja, zborovsko ustvarjanje ostaja močan izraz skupnosti, sodelovanja in medsebojnega spoštovanja. Tekmovanje Gallus – Maribor nas zato opominja, da je umetnost sredstvo, ki spodbuja razumevanje, strpnost in sodelovanje.

V teh dneh smo poslušali številne nastope, pri čemer smo ocenili tako tehnično dovršenost kot interpretacijo, izraznost in timsko usklajenost. Posebno pozornost smo namenili tudi izboru repertoarja, saj repertoar vsakega zbora odraža njegov glasbeni slog, zrelost in sposobnost interpretacije različnih glasbenih obdobij. Žirija se zaveda, da je zborovsko petje več kot le izvedba not – gre za prenos idej, občutkov in kulture skozi glas.

Ker vsi še naprej izpopolnjujemo svoje znanje, bi žirija rada podala nekaj splošnih razmišljanj in področij za nadaljnji razvoj, ki so zbir mnenj članov žirije:*

1.  Izbira repertoarja

Izbira repertoarja v okviru programa je izredno pomembna. Zahteva občutljivo ravnovesje – raznolikost jezika, teksture, barve in stopnje zahtevnosti – hkrati pa mora ostati zvesta prednostim vašega ansambla. Preudarno izbran program ne le poudari tisto, kar znate najbolje, ampak tudi spodbudi zbor, da se razvije v bolj vsestranski in izrazit vokalni inštrument.

2.  Prilagajanje akustiki

Občutljivost za akustiko vsakega prostora za nastop je bistvena za doseganje najboljšega zvoka. Nekaj zborov je mestoma pretiravalo z intenziteto in včasih smo pogrešali izrazito piano petje. Najbolj prepričljivi nastopi so tisti, ki se odzivajo na prostor in omogočajo, da glasba v njem diha naravno.

3.  Razumevanje sloga

Vse zbore in dirigente spodbujamo, naj nadaljujejo z raziskovanjem in poglabljanjem razumevanja slogovnih konvencij iz različnih glasbenih obdobij. Globoko zavedanje zgodovinskega in kulturnega konteksta vsakega dela je bistveno za avtentično in ozaveščeno interpretacijo.

4.  Raziskovanje vokalne barve

Zbori naj si drznejo bolj eksperimentirati z barvo zvoka – ne le med skladbami, ampak tudi znotraj posamezne kompozicije, znotraj sekcij in celo med frazami. Barvo zvoka uporabite kot pripovedno orodje. Širša in bolj domiselna je vaša paleta, bolj privlačna in čustveno odmevna bo vaša glasbena pripoved.

5.  Nianse in izrazni detajli

Nianse so bistvo izjemnega zborovskega petja. To vključuje oblikovanje vsakega zloga, izrazno uporabo tišine in subtilno napetost, ki poslušalce vabi v razvijajočo se zgodbo. Najboljše izvedbe imajo občutek čudes in neizogibnosti, zaradi česar si občinstvo želi, da se potovanje nikoli ne bi končalo.

Mnogi zbori so te ideale dosegli z izjemnim uspehom, zato žirija izraža iskreno občudovanje in zahvalo za vašo umetnost in navdih. Spomnili ste nas vse na preobrazbeno moč zborovske glasbe.*

Vsem nastopajočim se zahvaljujem za predanost in pripravljenost deliti svojo glasbo. Ne glede na končni rezultat je že sam nastop dokaz vašega truda, discipline in ljubezni do glasbe.

Hvala tudi organizatorjem, tehnični ekipi in vsem, ki ste omogočili izvedbo tega tekmovanja. Skupaj ohranjamo visok standard in mednarodni ugled tekmovanja Gallus – Maribor.«

Karmina Šilec

___________________

* Besedilo, zapisno v pokončnem tisku, je mnenje žirije, ki ga je povzel član žirije Michael Barret.