40. Festival Radovljica 2022: Antonio Tarsia (1643-1722)

Ponedeljek, 8. avgusta 2022, ob 20.00, cerkev sv. Petra, Radovljica
Antonio Tarsia (1643–1722)

Psalmi in moteti organista koprske stolnice ob 300. obletnici njegove smrti

Ansambel musica cubicularis
Tanja Vogrin, sopran
Kamila Mazalová, mezzosopran
Matthew Baker, bas
Filip Rekieć, Aliza Vicente, violini
Domen Marinčič, viola da gamba
Tomaž Sevšek, orgelski pozitiv

Ansambel musica cubicularis se od nastanka leta 2004 posveča predvsem izvajanju starejše glasbe na ustreznih zgodovinskih glasbilih. V svoje sporede pogosto vključuje manj znana in še neobjavljena dela, tudi operne arije iz arhiva grofov Attems v Slovenski Bistrici, duhovne dialoge iz arhiva koprske stolnice, glasbo iz novomeškega frančiškanskega samostana, renesančno glasbo, posvečeno članom družine Khisl, in repertoar, ki so ga nekoč hranili v arhivu ljubljanske stolnice. Ansambel nastopa v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Nemčiji, Hrvaški, Češki, Španiji in Švici. Sodeluje z domačimi in tujimi pevci in instrumentalisti, tudi znanimi specialisti, kot so Manfredo Kraemer, Federico Guglielmo, William Dongois, María Cristina Kiehr in Edoardo Torbianelli. Konec lanskega leta je posnel zgoščenko motetov in instrumentalne glasbe zgodnjebaročnega mojstra Isaaca Poscha, ki je v zadnjih letih življenja deloval na ozemlju današnje Slovenije.

Tanja Vogrin je najprej študirala solopetje in klasično harfo v Gradcu, zanimanje za staro glasbo pa jo je naposled vodilo na Scholo Cantorum Basiliensis. Tam je končala specializaciji iz historičnih harf pri Heidrun Rosenzweig in iz srednjeveške vokalne glasbe v razredu Kathleen Dineen, pa tudi podiplomski študij ansambelskega petja pod vodstvom Anthonyja Rooleyja in Evelyn Tubb. Kot ena redkih glasbenic, ki se same spremljajo na harfi, je soustanovila ansambel Concerto di Margherita, ki se posveča prav temu vidiku zgodovinske izvajalske prakse. Nastopa v komornih sestavih Novantik, Alerion, Neue Hofkapelle Graz, recreationBAROCK in La Cetra Basel. Od leta 2016 je profesorica baročnega petja in baročne harfe na oddelku za staro glasbo Konservatorija Johanna Josepha Fuxa v Gradcu, zadnja tri leta pa poučuje tudi vokalni ansambel za staro glasbo na tamkajšnji Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti.

Kamila Mazalová se je rodila v Ostravi in je študirala na tamkajšnjem konservatoriju in univerzi. Sodeluje z ansambli Tiburtina Ensemble (Barbora Sojková), Capella Mariana (Vojtěch Semerád), Musica Florea (Marek Štryncl), Ensemble Phoenix Munich (Joel Frederiksen), Musica Aeterna (Peter Zajíček) in je redna članica ansambla Collegium 1704, ki ga vodi Václav Luks. Nastopa na fetivalih La Chaise-Dieu, v Sabléju, Pontoisu, Utrechtu, Bruslju, Salzburgu in na Dunaju. Nastopila v operah Glucka (I Cinesi), Haydna (Il mondo della luna) in Vivaldija (Dorilla in Tempe, Farnace). Posnela je tri zgoščenke z glasbo Zelenke in Bacha z ansamblom Collegium 1704, tri zgoščenke srednjeveške glasbe s skupino Tiburtina Ensemble, izdala pa je tudi solistično ploščo s samospevi Václava Jana Tomáška.

Matthew Baker se je rodil v Sydneyju. Po študiju medievistike na tamkajšnji univerzi se je preselil na Irsko, se specializiral za baročno glasbo in leta 2005 končal študij solopetja na Kraljevem konservatoriju v Haagu. Nastopa kot solist z dirigenti, kot so Jos van Veldhoven (Nizozemsko Bachovo združenje, Utrechts Barok Consort), Jos Vermunt (Residentie Bach Ensemble), Françoise Lasserre (Akadêmia) Paul van Nevel (Huelgas Ensemble) and Christina Pluhar (L’Arpeggiata). Gostuje na festivalih v Utrechtu, Antwerpnu, Bruggeju, Vézelayju in Saintesu. Posnel je vloge Eneja v Purcellovi operi Dido in Enej z dirigentom Jedom Wentzem (Brilliant Classics), Kristusa v Matejevem pasijonu Heinricha Schütza (Zig-Zag Territoires) in Pogubljene duše v Cavalierijevem oratoriju La Rappresentatione di Anima e di Corpo (Alpha). Z nizozemskim ansamblom Le Nuove Musiche je posnel vse madrigale Claudia Monteverdija.