SEMINAR Z LATVIJSKIM DIRIGENTOM MARISOM SIRMAISOM in ZBOROM SV. NIKOLAJA LITIJA ”ZAKLADI LATVIJSKE ZBOROVSKE GLASBE”

Zbor sv. Nikolaja Litija v zadnjih dneh maja in prvih dneh junija pripravlja enkraten zborovski projekt z latvijskim dirigentom Mārisom Sirmaisom, ki bo prava poslastica za vse glasbene sladokusce in ljubitelje zborovskega petja.

Lansko leto je Zbor sv. Nikolaja Litija močno zaznamoval izjemen dosežek na tekmovanju v Marktoberdorfu, kjer so občinstvu predstavili tudi dve latvijski skladbi: “Stars” (‘Zvezde’) skladatelja Erika Ešenvaldsa in “Māte saule” (‘Mati sonce’) izpod rok Pēterisa Vasksa. Za tekmovanje pripravljena glasbena literatura je pokazala, da je latvijska glasba zelo raznolika in kulturno bogata. To je privedlo do odločitve, da v letošnjem letu bolje spoznajo Latvijo, njeno kulturo in tradicijo ter raziščejo, kako se ti elementi prepletajo v sodobni latvijski zborovski literaturi za mešane zbore. V ta namen so k sodelovanju povabili svetovno uveljavljenega latvijskega dirigenta Mārisa Sirmaisa, ki svojo poklicanost k glasbenem ustvarjanju realizira kot umetniški direktor in dirigent Latvijskega državnega pevskega zbora ter kot vodja Oddelka za zborovsko dirigiranje na latvijski Akademiji za glasbo Jāzeps Vītols.

Māris Sirmais je eden najbolj prepoznanih zborovskih dirigentov v svetu ter redno sodeluje kot član žirije na pomembnih zborovskih in skladateljskih tekmovanjih. Je aktiven podpornik in razvijalec latvijske zborovske kulture ter karizmatičen dirigent, ki navdihuje na tisoče ljubiteljskih zboristov, kot tudi profesionalnih glasbenikov. Slovi kot velik inovator, čigar ideje se običajno razvijejo v odmevne projekte. Njegovo delo temelji na prepletu neomajne ljubezni do domovine in mednarodnega vpliva. V Sloveniji se je prvič predstavil leta 2009 z zborom Kamer s projektom Pesmi o soncu v okviru Festivala Ljubljana. Poleg reda treh zvezd in naziva častni član Latvijske akademije znanosti je prejel veliko nagrad in priznanj za svoje dosežke v kulturi ter za svoj prispevek k prepoznavnosti latvijske glasbe v svetu. Podpira mlado skladateljsko generacijo, ki s svojim značilnim harmonskim stavkom kaže nove smernice v zborovski glasbi.

V sodelovanju z Mārisom Sirmaisom Zbor sv. Nikolaja Litija organizira seminar z naslovom »ZAKLADI LATVIJSKE ZBOROVSKE GLASBE«. Seminar bo potekal v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani v soboto, 1. 6. 2024, 9.30–18.30. Na seminar se zainteresirani lahko prijavite preko spletnega obrazca na povezavi: 1ka.arnes.si/SeminarMS2024. Predstavljena bo bogata kulturna dediščina Latvije ter zanimiv opus latvijskih skladb za mešane pevske zbore.

V nedeljo, 2. 6. 2024, ob 11.00 bo Zbor sv. Nikolaja Litija pod vodstvom Mārisa Sirmaisa v dvorani Marjana Kozine v Slovenski Filharmoniji seminar zaokrožil s koncertom Zakladi latvijske zborovske glasbe – koncert. Svoje vstopnice si lahko priskrbite prek spletne strani: https://www.mojekarte.si/si/zakladi-latvijske-zborovske-glasbe/vstopnice-1184425.html.

V sklopu aktivnosti pred seminarjem in zaključnim koncertom, bo za mlade dirigente in skladatelje, ki želijo svoje znanje obogatiti z izkušnjami latvijskega mojstra, dodatno organiziran brezplačen pogovor z Mārisom Sirmaisom na temo »Sodelovanje dirigent – skladatelj«. Ta bo v petek, 31. 5. 2024, na Akademiji za glasbo v Ljubljani. To je edinstvena priložnost za osebno srečanje s svetovno znanim zborovskim dirigentom.

Za več informacij o dogajanju v sklopu seminarskih dni vljudno vabljeni, da spremljate socialna omrežja Zbora sv. Nikolaja Litija, kjer se nahajajo aktualne informacije ali se obrnete na registracija.MS2024@gmail.com.

Projekt Zakladi latvijske zborovske glasbe v organizaciji Zbora sv. Nikolaja Litija prinaša v slovensko okolje nov glasbeni veter in in tke vezi med dvema čudovitima državama — Slovenijo in Latvijo. Le-ti povezuje kar nekaj stičnih točk: Latvija je recimo svojo neodvisnost razglasila leta 1990, prav tako pa je le leto pred nami vstopila v Evropsko Unijo. Čeprav je Latvija po površini kar trikrat večja, nas je Slovencev ravno toliko kot Latvijcev. Po deležu gozdov se ta baltska država uvršča na peto mesto v Evropski Uniji, takoj za Slovenijo in Estonijo. V nasprotju s Slovenijo, za katero je značilna razgibana pokrajina z visokogorjem, pa Latvija slovi po širnih rodovitnih nižinah in zmernih gričevjih. Da se tako kot mi zavedajo bogastva svoje dežele, dokazuje njihova dolgoletna tradicija ohranjanja in skrbi za okolje. Podobnosti se nadaljujejo tudi na področju kulturne dediščine, od tisočletne zgodovine latvijske folklore do ljudskih pesmi, katerih zapis obsega več kot 1,2 milijona besedil in 30.000 melodij. Tako ne preseneča, da je tudi latvijska zborovska glasba izredno bogata in raznolika.

Zato nikar ne zamudite priložnosti, da tudi sami skozi latvijsko zborovsko glasbo začutite odmev njihove kulture kar na domačih tleh in si hitro zagotovite svoje mesto na seminarju in zaključnem koncertu!

Za Zbor sv. Nikolaja Litija pripravila Estera Merljak