Izjemno švicarsko doživetje

Foto: arhiv festivala

Med 8. in 13. majem je v švicarskem Baslu potekal Mednarodni festival mladinskih zborov z dolgoletno tradicijo, tradicijo tudi v smislu kakovostne ravni nastopajočih. Rodil se je leta 1992, se sprva odvijal trienalno, od leta 2010 pa zbore z vseh koncev Evrope in sveta v svoje mesto vabi vsako drugo leto. V vseh teh letih so sodelovale že prav vse evropske države, od Švedske, Rusije, Irske na severu do Albanije, Turčije in Portugalske na jugu, skorajda redno pa je med gostujočimi tudi zbor s kakega drugega kontinenta, Brazilije, Kazahstana, Kitajske, Indonezije, Kube.

Slovenska zgodba in presenetljiva obiskanost festivala

Slovenija se je na seznamu sodelujočih prvič predstavila že 1998. leta, tja sta jo uvrstila Carmina Slovenica in Karmina Šilec, ki sta dvanajst let pozneje nastopila še enkrat. Leta 2012 je festival povabil Dekliški zbor sv. Stanislava iz Ljubljane pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič, letos pa še pevke in pevce Komornega zbora Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana z Ambrožem Čopijem. Ta je bil eden od 18 sodelujočih zborov, Evropo so zastopali še: danski dekliški zbor, finski mladinski zbor, francoski mladinski zbor, dekliški zbor iz Izraela, zbor iz Lisbone, zbor Otroške filharmonije Sverdlovsk iz Rusije, švedski mladinski zbor, zbor iz Madrida in mladinski zbor Cantemus iz Madžarske. Kot poseben gost je nastopil tudi Deški zbor Drakensberg iz Južne Afrike. Kot je povedala direktorica festivala Kathrin Renggli, pa vedno sodelujejo še trije zbori iz mesta Basel in po en predstavnik vsakega švicarskega kantona.

Skupno na festivalu sodeluje okrog 800 pevcev, po trije zbori in več skupaj ali ločeno pripravijo v petih dneh okrog 40 koncertov. Nekateri potekajo v cerkvah, drugi na ulicah in trgih, vsi pa so izjemno dobro obiskani – cerkve sprejmejo od 500 pa tudi do 1300 obiskovalcev. Večina koncertov ima prostovoljne prispevke (priporočeno ok. 15 švicarskih frankov), pa tudi tisti z vstopnicami so kljub visoki vstopnini (30 do 50 frankov) razprodani. Vrste pred cerkvami se vijejo že uro pred koncertom in so do začetka prireditve dolge že kakih 100 metrov od vhoda. Ocenjujejo, da obišče koncerte približno 26.000 poslušalcev. Poleg koncertov potekajo dopoldne in popoldne različne delavnice, matineje in drugi dogodki, na katerih sodelujejo tudi drugi domači zbori, kakih 1300 pevcev z vseh koncev države, in kjer pojejo pesmi različnih narodov ter se drug od drugega učijo. Vsi znajo festivalsko pesem Music is everywhere tudi pri nas dobro znanega švicarskega skladatelja Iva Antogninija, ki je zazvenela prav na vsakem koncertu ali nastopu.

Koncerte baselskega mladinskega festivala obišče približno 26.000 poslušalcev.
Foto: arhiv festivala

Basel
Foto: Branka Kljun

Gostoljubnost in švicarska natančnost

Slovenski zbor je v Basel pripotoval 8. maja po napornih 12 urah vožnje čez Avstrijo in München. Pevci so bili takoj po prijavi v pisarni festivala razporejeni pri družinah, ki so svoja vrata odprle prostovoljno, velikodušno in nad vsemi pričakovanji domačno. Njihovo edino nadomestilo za gostoljubje je bil prost vstop na koncerte slovenskega zbora, ki so si ga prislužile za prenočišča, zajtrke in še kak dodaten obrok, za prevoz na dogovorjena mesta in vso neskončno prijaznost, ki je vključevala celo slastne kremne rezine za ves zbor.

Naslednji dnevi so bili zapolnjeni z vajami, tonskimi vajami, nastopi na različnih lokacijah, tudi zunaj mesta, s preoblačenji in obroki. Od »doma« so se pevci odpravili okrog 8. ure in se tja utrujeni vračali celo po 23. uri, ko so njihovi »začasni starši« že spali. Da je vse teklo kot po »švicarskem maslu«, so skrbeli trije vodiči, Konstantina, Grkinja z doktoratom iz biologije, ki je med prostovoljce zašla po naključju, Valeri, upokojena profesorica francoščine na gimnaziji v Baslu, in Fredi, upokojeni uslužbenec, klovn v prostem času, vsi trije neznansko ustrežljivi in prijazni, a so nam že ob prvem srečanju dali vedeti, da smo v Švici, kjer je »čas denar« ali po domače: »če rečem ob 9. uri in 7 minut, potem je to ob 9. uri in 7 minut«.

Vaja Komornega zbora KGBL pred nastopom v Elizabetenkirche
Foto: Branka Kljun

Med mnogimi našimi deli tudi krstna izvedba

Komorni zbor KGBL je za svoje nastope pripravil zanimive programe izključno slovenske sodobne literature. Posebno uspešen je bil nastop v stolnici v Baslu, kjer je v družbi otroškega zbora iz Basla in madžarskega zbora Cantemus predstavil dela Andreja Makorja, Mateja Kastelica, Črta Sojarja Voglarja, Ambroža Čopija in Tineta Beca, vredna dela najmlajše slovenske skladateljske generacije, od katerih je skladba Credo/I Believe Mateja Kastelica doživela celo krstno predstavitev in bila deležna velike pozornosti poznavalcev. V naslednjih dneh so zazvenele še skladbe Lojzeta Lebiča, Antona Lajovica, Tadeje Vulc, Alda Kumarja, Karola Pahorja in Jacobusa Gallusa ter še nekatere Čopijeve, Kasteličeve in Bečeve skladbe, kar dirigent Ambrož Čopi komentira takole: »Na festival smo se na pobudo organizatorke Kathrin Renggli prijavili že pred dvema letoma. Poslali smo svoje posnetke, se sestali z njo, se pomenili, kakšne so njihove in kakšne naše želje … Skupaj smo se odločili za sodoben slovenski program. Na festivalu nastopajo različni zbori, nekateri izvajajo ljudsko glasbo, drugi posegajo po lahkotnejših zvrsteh, tretji vključujejo bogate koreografije. V našem zboru so prepoznali ansambel, ki bo predstavil zanimivo sodobno tvornost naših avtorjev. Nekaj koreografije je bilo sicer tudi v naših nastopih, saj to zahtevajo nekatera dela. Naši programi so bili zelo raznoliki, menim, da smo uspeli pritegniti dovolj pozornosti, saj je organizator naše nastope cenil in zelo pohvalil, pa tudi odzivi strokovnega občinstva so bili dobri.«

Švicarska turneja Komornega zbora KGBL je bila pravzaprav velika promocija slovenske zborovske poustvarjalnosti in ustvarjalnosti. »Letošnja zasedba zbora s septembrom zaključuje delo,« pove Čopi, »takrat bo veliko pevcev zapustilo zbor, prišli bodo novi. Vesel in ponosen sem, da sem lahko sodeloval s temi mladimi, ki so željni dela in pripravljeni ustvarjati, velikokrat prav za našo zasedbo. Tako je nastal na primer Kasteličev Credo/I Believe, tako so nastajala Bečeva in Makorjeva dela, pa tudi sam sem več skladb posvetil temu zboru. Ta dela so odraz vzajemnosti pevcev, dirigenta in skladateljev, ki kreiramo enkratno zgodbo tega zbora.«

Komorni zbor KGBL pred mestno hišo v Baslu
Foto: Branka Kljun

Cerkev v Liestalu, nastop slovenskega zbora z Otroškim zborom Jutz.ch
Foto: Branka Kljun

Nastop s švicarskim deškim zborom v baselski stolnici
Foto: Branka Kljun

Izbrani mladinski zbori z vsega sveta – prava paša za ušesa in duha

Sama sem na festivalu prisluhnila še nastopom nekaterih tujih zborov (vsem preprosto ni bilo mogoče, ker so nastopali hkrati na različnih lokacijah, razen tega pa sem morala za obisk koncertov, kjer ni sodeloval slovenski zbor, dobiti posebno dovoljenje). Izjemen Deški zbor Drakensberg iz južne Afrike, zbor s 50-letno tradicijo, ki je – kot je povedal dirigent Bernard Krüger – nekakšna afriška inačica Dunajskih dečkov, je tako pevsko kot tudi gibalno očaral v Cerkvi sv. Martina. Madžarski zbor Cantemus je zbor slovite Kodályjeve šole, kjer mlade vzgajajo po posebni Kodályjevi metodi. Pod vodstvom dirigenta Dénesa Szaba se je že večkrat proslavil na različnih mednarodnih tekmovanjih, tudi tokrat je pokazal odlične pevske veščine, ki smo jih pri madžarskih zborih vajeni že desetletja. Francoski zbor Sotto Voce, »hišni« mladinski zbor slovitega Gledališča Châtelet iz Pariza, je nazorno razkazoval vrline, ki jih potrebuje podmladek ansambla take ustanove. Portugalski Otroški zbor Univerze v Lizboni je pokazal odlično pevsko tehniko in odrsko prezenco z vso pripadajočo mimiko, ki je bržkone odslikavala nam žal nerazumljiva portugalska besedila. Nenazadnje naj omenim švicarski Otroški zbor Jutz.ch, ki je nastal pred dvema letoma prav z namenom nastopa na tem festivalu. Sestavljajo ga mladi klasično glasbeno izobraženi ljudje, ki so v tem zboru želeli izvajati izključno švicarsko jodlarsko izročilo. To jim je uspelo tako vrhunsko, da smo bili povsem očarani tudi tisti, ki na to zvrst glasbe gledamo nekako nejeverno, da ne rečem ravno zviška.

Slovenski udeleženci festivala so bili to pot poleg svetovalke za zborovsko dejavnost pri JSKD, Mihele Jagodic, in dr. Inge Breznik z Zavoda za šolstvo Republike Slovenije še trije mladi nadobudni zborovodje, ki so si udeležbo na festivalu priborili z uspešnimi nastopi na letošnjem pevskem festivalu v Zagorju ob Savi: David Preložnik, zborovodja Dekliškega zbora Gimnazije Celje, Kerstin Pori, zborovodkinja Otroškega zbora Junior CS iz Maribora, in Tjaša Šimonka, zborovodkinja Mladinskega zbora OŠ III Murska Sobota. Vsi trije so bili navdušeni, kot je povedal David Preložnik: »Ta odlični mladinski pevski festival je ponudil poslušalcu vse, kar si človeški sluh in duh lahko le želi: pet dni pevskega dogajanja, kjer si lahko izbiral med različnimi zvrstmi glasbe. Vsi izvajalci so bili svojevrstni in vsak je predstavil njim lasten način petja ter doživljanja glasbe. Slišali smo neverjetno različno zvočnost in raznolikost, vse to pa na izredno kakovostni ravni. Kot zborovodja mladinskega zbora sem od festivala odnesel ogromno, saj sem kot aktivni poslušalec slišal veliko novega repertoarja in videl različne dobre pristope pri vodenju zbora. Slednje bom gotovo tudi preizkusil v praksi in tako zven švicarskega festivala še dolgo ohranil v lepem spominu.«

Nastop portugalskega zbora v Cerkvi sv. Martina
Foto: Branka Kljun

Deški zbor Drakensberg iz Južne Afrike
Foto: Branka Kljun

Nastop francoskega zbora na trgu pred stolnico
Foto: Branka Kljun

Organizacijski in finančni izzivi porodijo inovativne zamisli in rešitve

Festival se je sklenil 13. maja v Glasbenem gledališču v Baslu z nastopom vseh zborov udeležencev. Ali je z izkupičkom oz. rezultatom zadovoljna, sem vprašala direktorico Kathrin Renggli: »Zelo sem zadovoljna, ker je tu vladala čudovita atmosfera, doživeli smo veliko lepe glasbe v vrhunskih izvedbah. Imeli smo zelo natančne, dobro izdelane načrte, vse se sicer ni uresničilo, saj veste, življenje gre velikokrat tudi po svoje.« Program je oblikovalo 18 vrhunskih zborov. O tem, kje so jih našli, ga. Renggli takole: »Iščem jih prek spleta, potem jih pa tudi obiščem, ker se želim prepričati, ali je moja izbira res dobra. Veliko potujem, vse dirigente poznam tudi osebno.«

Festival je zelo široko zastavljen: veliko sodelujočih, množica različnih prireditev, poleg nastopov in drugih glasbenih dogodkov so pevcem ponudili tudi druženje ob svečah, izlet z ladjo po reki Ren, za občinstvo pa je bila posebej zanimiva t. i. parada, na kateri so bili zbori razporejeni vzdolž ulice med dvema glavnima baselskima trgoma, občinstvo pa se je premikalo po ulici in uživalo v njihovem petju. Vse to je seveda zahtevalo veliko organizacijskih moči. »V času festivala je v delo vpetih kakih tisoč ljudi. 800 prostovoljcev imamo, vključno z družinami, ki gostijo otroke. Vse te sodelavce potrebujemo, brez njih delo ne bi potekalo dobro.« Tudi naši pevci so bili nad »svojimi« družinami navdušeni. »Imamo res srečo,« je strnila voje vtise direktorica, »naše družine si res prizadevajo, svoj prispevek k festivalu jemljejo skrajno resno, kar me res osrečuje. Vedno je tako.«

Parada zborov po baselskih ulicah
Foto: arhiv festivala

Zelo previdno sem gospo Renggli vprašala tudi po finančni plati te enormne prireditve. »Res je, naš festival zahteva kljub številnim prostovoljcem veliko sredstev. Ponosna sem na Basel in na Švico, ker sta naši ideji naklonjena, ker nas izdatno podpirata, ker prepoznavata, da je petje za mlade pomembno, da je pomemben mednarodni kontekst. Mlade naša prireditev bogati, zato menimo, da je ta denar dobro naložen.« Pevce, pa tudi nas, spremljevalce, je presenetila finančna nagrada, prispevek ali kakorkoli bi lahko rekli tistim 70 CHF, ki so jih pevci dobili ob prijavi. »To ni denarna nagrada,« me je popravila ga. Renggli, »to je žepnina. Tega smo se domislili zato, ker vsi pevci prenočujejo pri družinah, ki so zelo radodarne. Če prihaja otrok iz katere od vzhodnih držav, nima veliko denarja. Želimo si, da bi bili vsi otroci enakovredni. Ne želimo, da jim družine kupujejo, recimo, nove hlače, ker jih nimajo, želimo, da družine vedo, da jim ni treba skrbeti o njihovih finančnih sposobnostih. To je edini razlog, da dobijo žepnino.«

Slovenski pevci so se domov vračali utrujeni, a zadovoljni, srečni, ker so se lepo predstavili, ker je slovenska glasba navdušila … Tudi sama sem še vedno polna vtisov, očarana nad deželo gostiteljico in njenimi ljudmi, navdušena nad njihovo natančnostjo in točnostjo (v časovnem smislu), navdušena nad zanimivo dvojnostjo: kljub visokemu standardu in premožnosti toliko prostovoljstva in radodarnosti, očarana pa sem tudi nad prepolnimi dvoranami oz. cerkvami, kar izkazuje veliko naklonjenost in resen odnos do glasbe.

Mednarodni festival mladinskih zborov v Baslu je lahko zgled resnega odnosa do glasbe, naklonjenosti, prostovoljstva in radodarnosti.
Foto: arhiv festivala

Posnetek zaključnega koncerta:

Več o festivalu: