Pogled na množico ljudi, ki se je vsak večer zbirala na stolnem trgu za skupno petje na prostem (»open singing«)
Foto: Europa Cantat
Od 25. julija do 2. avgusta se je zborovska Evropa (in gostje z drugih kontinentov) zbrala v Pécsu na 19. izvedbi festivala združenja European choral association Europa Cantat, ki se vsaka tri leta odvija v drugem evropskem mestu. Madžarsko mesto je leta 1988 že gostilo festival, ki je takrat prvič prebil led železne zavese.
Ko se zborovski pevec prvič udeleži festivala Europa Cantat, mu izkušnja lahko spremeni pristop k zborovski dejavnosti. Za strokovnjake, zborovodje in skladatelje je evropski (pravzaprav svetovni) festival dragocena priložnost za izpopolnjevanje, pevcu s pretežno lokalno in nepretenciozno pevsko dejavnostjo pa odpira okno v presenetljivo široka obzorja različnih pevskih izrazov. Zato bi bilo priporočljivo, da bi si vsak pevec vsaj enkrat v življenju privoščil tovrstno izkušnjo in bi sredi kalejdoskopa zvrsti, vrhunskih mojstrov, umetniških usmeritev lahko ugotovil, da je svoj prosti čas namenjal ravno tistemu segmentu pevskega vesolja, ki bi mu lahko dal največje zadoščenje.
Potovanje in bivanje lahko predstavljata finančno oviro (čeprav festivalska pravila upoštevajo različne standarde evropskih držav), in to predvsem v času, ko mora večina ljudi zelo natančno upravljati z družinskim proračunom. V nekaterih primerih je alternativa radikalna: ali udeležba na festivalu ali dopust. Navdušenec zborovskega petja, ki je že preizkusil Europa Cantat, pa ne bo v dvomih. Za zaklad spoznanj, ki ga lahko pridobi v desetih dneh festivala, bo vsak kovček premajhen, vsak posnetek na mobilnem telefonu pa le bled odsev resnične podobe.
Preplet generacij in narodov – festival Europa Cantat deluje povezovalno v vseh mogočih pogledih.
Foto: Europa Cantat
Nekaj ‘geografskih‘ podatkov
Na 19. izvedbo festivala Europa Cantat se je prijavilo nad 4000 udeležencev, število pa je bilo dejansko večje, če upoštevamo občasne obiskovalce iz bližnjih krajev, ki so prihajali na krajše, ‘last-minute’ izpopolnjevanje ali na koncerte. Nad 1400 udeležencev je prihajalo iz Madžarske, kar je povsem razumljivo, druga največja državna reprezentanca (nad 400 članov) pa je bila italijanska, zagotovo zaradi pozitivnega vpliva prejšnje, zelo uspešne izvedbe festivala v Torinu. Le za malenkost manjša je bila španska delegacija, švicarska pa je štela okrog 200 udeležencev. V naslednjem pasu (od 100 do 200 udeležencev) je bila najštevilčnejša izraelska skupina. Izraelci so v zadnjih letih vedno bolj aktivno soudeleženi na evropskih festivalih, forumih, srečanjih, kar odraža njihov občutek bližine in pripadnosti. Zelo zanimiva je bila tudi številčna prisotnost turških pevcev in dirigentov, ki ni ostala neopažena. Na vsakdanjem skupnem petju na prostem, t. i. »open singing«, se je namreč pogosto pojavila radostna turško-grška plesna melodija, med gostujočimi zbori pa je z lepo energijo in ubranim petjem pritegnila veliko pozornosti in simpatij mlada zasedba jazzovskega zbora Boğazici iz Carigrada. Med najbolj presenetljivimi izvori udeležencev velja omeniti vsaj 87-člansko kitajsko in 70-člansko hongkonško delegacijo, a tudi 33 pevcev iz Venezuele in 26 iz Kolumbije. Iz Slovenije, po obsegu male države, a z veliko zborovsko tradicijo, je na Madžarsko prispelo 70 predstavnikov.
Turški zbor Boğazici je navdušil na Noči zborov 26. julija.
Foto: Europa Cantat
Kako preživeti dan na Europa Cantat
Poleg nedvomnega pomena vsakdanjih, človeških stikov z glasbeniki, ki prihajajo z vsega sveta, je koncertno-izobraževalna ponudba izjemno bogata in vsak udeleženec lahko oblikuje svoj festivalski dan na najrazličnejše načine, od polpočitniškega razpoloženja do popolne zatopljenosti v zborovsko glasbo, od jutranjih upevalnih vaj za prebujanje do poznih, v noč trajajočih jazz ali folk večerov pod zvezdami.
Za pevce se dan pričenja z vežbanjem programa izbrane večdnevne delavnice ali pa na eni izmed petih ali šestih raziskovalnih delavnic, ki so nekajurne ‘pokušnje’ posameznega področja, stila, repertoarja.
Za zborovodje in skladatelje je dopoldanska ponudba še bolj razvejana, saj imajo vsak dan na voljo do trinajst različnih enournih srečanj za poglabljanje najrazličnejših vidikov zborovske dejavnosti: tehnična vprašanja, koristni nasveti za specifične problematike, predstavitve skladateljev, skladb ali založb, psihološke dinamike. Poleg tega obstajajo tudi vsakodnevni študijski ogledi, na katerih strokovnjak pospremi skupino na ogled posebno pomenljivih delavnic in vodi skupinsko debato.
Zgodaj popoldne se začne prvi krog koncertov, ki mu sledi kasneje še drugi: skupaj okrog dvajset kakovostnih nastopov gostujočih skupin, ki jih od polovice festivalskega programa dopolnjujejo še zaključni nastopi tematskih ateljejev. Po kratki pavzi za hitro večerjo se vsi pevci zbirajo na stolnem trgu za »open singing«, to je enourno skupno petje, ki ga na osnovi skladb v festivalski pesmarici vodijo Michael Gohl in razni docenti ateljejev. To pa še ni vse, saj večerni program ponuja vrsto sočasnih, izvrstnih koncertov, najbolj vztrajni pa lahko nadaljujejo še v nočnih urah z dodatnimi glasbenimi programi v jazz in folk duhu.
Markus Detterbeck je bil eden od dirigentov, ki so ob Michaelu Gohlu vodili skupno petje.
Foto: Europa Cantat
Ateljeji za odkrivanje, poglabljanje, izziv …
Program delavnic festivala Europa Cantat je kot rastlinjak z bogato izbiro vsake sorte rož, od poljskih marjetic do najbolj redkih, posebnih in sofisticiranih cvetic. Za večino udeležencev je priložnost vredna raziskovalnega pristopa z izbiro repertoarjev in načinov dela, s katerimi bi se v domačem zboru težje ukvarjali. Zagotovo je tovrstna radovednost privabila umetniško prožne španske, madžarske, turške in avstrijske pevce v atelje Karmine Šilec, ki je uvedla tečajnike v svet »choregie« nastopov, v obredno dimenzijo brezčasnih spevov različnih tradicij in veroizpovedi. Kot je povedala za festivalski videodnevnik, je atelje kljub časovni omejenosti udeležencem omogočil, da so si vsaj ustvarili vtis o njenem načinu delovanja in o glasbenem gledališču, v katerem je kakovostno petje le osnova, saj so bistveni elementi nastopa tudi improvizacija, domišljija, obvladanje telesnega izražanja. Zaključni nastop v nabito polni dvorani kulturnega središča Zsolnay je bil sugestiven, predvsem pa je dokazal, da so se tečajniki vživeli v strogo urejeno svobodo svojevrstnega, gledališko in koreografsko obarvanega zborovskega nastopa. Gledališka in koreografska so bila tudi izhodišča delavnice baskovskega zborovodje Basilia Astuleza, ki je šamansko rotil nočna bitja s pomočjo kostumov, maske, luči in predane skupine tečajnic, ki so z njim ustvarile mračen in visokoenergetski kontekst za skladbe Busta, Tormisa, irskih, avstralskih, švedskih, izraelskih in kanadskih avtorjev, med katerimi je bila tudi slovenska nota skladbe Karmine Šilec.
Nastop ateljeja Karmine Šilec z naslovom »Choregie – napredna in inovativna zborovska umetniška oblika«
Foto: Europa Cantat
Delavnice Karmine Šilec se je udeležila mešana skupina mladih iz štirih držav.
Foto: Europa Cantat
Zaključni nastop delavnice Basilia Astuleza z naslovom »Misteriji«
Foto: Europa Cantat
Zborovska glasba je večkrat našla ustvarjalne kombinacije z drugimi umetnostnimi zvrstmi. Markus Detterbeck (Nemčija) je na primer vodil dve delavnici na filmsko in računalniško temo: prva je predstavljala antologijo filmskih hitov, ki so jih udeleženci izvedli s projekcijami filmskih odlomkov v ozadju, druga pa priredbe glasbenih kulis iger za računalnike ali pametne telefone.
Prav gotovo je marsikdo izbral določeno delavnico, da bi lahko delal z znamenitim mojstrom ali se preizkusil v zahtevnejšem, simfonično-zborovskem repertoarju: veliko zanimanja je vzbudil na primer atelje Boba Chilcotta z naslovom »Five days that changed the world«, združeni pevci italijanskega in islandskega nacionalnega zbora pa so pripravili in izvedli monumentalno Bachovo Mašo v h-molu z Georgem Grünom, medtem ko so vokalne skupine lahko poglobile svoje specifične zahteve s člani nemškega seksteta Singer Pur (tega tečaja so se udeležili pevci slovenske vokalne skupine Jazzva). Zelo dobro obiskan je bil tudi atelje o skladbah na Shakespearjeva besedila, ki ga je vodil ameriški zborovodja Brady Allred in v okviru katerega je doživela praizvedbo nova skladba priznanega madžarskega avtorja Leventeja Gyöngyösija.
Na voljo so bile tudi duhovite delavnice o zdravicah ali »Golaž party« o hrani v zborovski glasbi. Za dodatne začimbe pa je poskrbela delavnica o erotičnih skladbah. Med enodnevnimi raziskovalnimi delavnicami je bilo več posebnosti, ki so bile vredne poskusa, na primer romski, arabski ali turški način petja, klapsko petje z Joškom Ćaleto ali tradicija otoka Jave. Za nadaljnjo uporabo v domačih zborih pa so bili verjetno koristnejši tečaji o črnski duhovni glasbi, muzikalih, skandinavski ali latino glasbi, priredbah balkanske glasbe z Biljano Krstić, »body percussion«, nenazadnje o madžarskem repertoarju.
Tudi ljubitelji stare glasbe niso ostali razočarani. Posebno zanimiv (in tehnično ne pretirano zahteven) je bil tečaj Nizozemca Adriana Rodrigueza Van der Spoela o baročni glasbi v južnoameriških kolonijah, s katerim so udeleženci spoznali sugestivno spajanje dveh glasbenih svetov, ameriškega folklornega, ritmičnega repertoarja in evropske resne glasbe.
Odmevi kolonizacije v nepričakovanih baročnih biserih delavnice Adriana Rodrigueza Van der Spoela
Foto: Europa Cantat
Slovanska okna
Madžarska izvedba festivala Europa Cantat je na poseben način poudarila dobre sosedske odnose gostiteljev s pojočo Slovenijo, Hrvaško in Srbijo. V ta namen so trije dnevi potekali v znamenju omenjenih narodov, ki so se lahko predstavili s svojimi izstopajočimi skupinami na poklicnem, amaterskem in folklornem področju.
Srbijo so zastopali Srbski radijski zbor, Harmonikarski orkester Kulturno-umetniškega društva Sonja Marinković iz Novega Sada, orkester tamburic RTV-ja, foklorna skupina Vila in skupina Hearts in Harmony, ki deluje na osnovah muzikoterapije z osebami s posebnimi potrebami. Hrvaška je imela raznoliko in zanimivo reprezentanco, ki so jo sestavljali odlična vokalna skupina Antiphonus iz Zagreba s svojim izvrstnim, srednjeveškim repertoarjem, Mešani zbor Josip Štolcer Slavenski, vokalna skupina Gouriena, člani pevskega društva Lipa, Moški zbor hrvaške RTV, ki je očaral z lepoto zvoka pri izvedbi Papandopulovega Pasijona, Klapa Munita za prikaz edinstvene hrvaške pevske dediščine, Tamburaški orkester Kulturno-umetniškega društva Gaj in plesni ansambel Tanac za folklorni program.
Lesk hrvaškega radijskega moškega zbora v stolnici mesta Pécs
Foto: Europa Cantat
Ob prisotnosti delegacije Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je Slovenija odprla svoj kiosk na zelenem trgu za stolnico, kjer je potekal sprejem slovenskih udeležencev in inštitucionalnih predstavnikov drugih državnih delegacij. V kiosku je bilo na voljo informativno in avdiogradivo za spoznavanje slovenske zborovske scene. Na koncertnem področju je Slovenija odprla svoje »okno« z izvrstnim koncertom skupine Ingenium Ensemble, ki je v frančiškanski cerkvi podala slovensko in slovansko obarvani program v soglasju s priložnostjo. Člani skupine, ki so se tudi tokrat izkazali z izjemno profesionalnostjo in eleganco, so na »Slovenski dan« sodelovali kot vodilna skupina pri skupnem petju na stolnem trgu, kjer je mednarodna množica z njihovo pomočjo zapela ljudsko Pa se sliš.
Bučni aplavzi so povsod spremljali tudi pop-jazz glasbo skupine Jazzva: po krajšem nastopu na maratonski »Noči zborov« je navdušena publika vztrajno zahtevala nadaljevanje, stoječe ovacije pa so sprejele glavni koncert skupine na najprestižnejšem odru Centra Kodaly.
Naloga Akademske foklorne skupine KUD Študent Maribor je bila predstaviti antologijo slovenskih plesov v zaupnem ambientu dvorišča nekdanje keramične tovarne (mesto Pécs je znano po tej obrti). Poklicno sfero je zastopal Slovenski komorni zbor, po novem imenovan Zbor Slovenske filharmonije, ki ga je ob tej priložnosti vodil Ambrož Čopi. Večstranski primorski glasbenik je imel dvojno vlogo tudi v programu za zborovodje in skladatelje, saj je predaval na temo slovenske sodobne glasbe in sodeloval na okroglih mizah o pričakovanjih pevcev in občinstva ter o sestavljanju primernih koncertnih programov za različne priložnosti. Solopevka Martina Burger pa je vodila delavnico na zelo koristno temo izpopolnjevanja vokalnih sposobnosti.
Ingenium Ensemble – slovenska skupina mednarodnega formata v frančiškanski cerkvi
Foto: Europa Cantat
Člani Ingeniuma so 28. julija postali vodilna skupina skupnega petja na glavnem odru.
Foto: Europa Cantat
Dolg aplavz številne publike je spremljal Jazzvo na raznih koncertnih lokacijah.
Foto: Europa Cantat
Šopek slovenskih ljudskih plesov na Madžarskem: Akademska foklorna skupina KUD Študent Maribor
Foto: Europa Cantat
Ambrož Čopi je za to priložnost nadomestil Martino Batič pred pultom Zbora Slovenske filharmonije.
Foto: Europa Cantat
Martina Burger je bila zelo zadovoljna z odzivom na tečaj vokalne tehnike.
Foto: Europa Cantat
Hung(a)ry for listening
Besedna igra »Hung(a)ry for singing!« (lačni petja) je bila moto letošnjega festivala Europa Cantat. Udeleženci pa niso bili lačni samo petja, ampak tudi poslušanja, saj ne bi nikjer imeli v tako kratkem času na voljo toliko različnih koncertov zborovske glasbe, resnično za vse okuse. Odvijali so se na prostem in v zaprtih prostorih, na stolnem trgu, kjer je bil glavni oder, ali na prijetnem prizorišču trga Széchenyi, kjer so se gostje festivala družili do poznih nočnih ur ob gastronomskih kioskih in stojnicah obrtnikov, v čudovitem ambientu modernega, večnamenskega središča Kodaly ali v nekdanji mošeji, v katoliških in reformiranih cerkvah, v sinagogi, kot tudi na sugestivnih dvoriščih in v kulturnih domovih.
Znamenita etnoskupina Muzsikás je z glasbeno dobrodošlico sprejela zborovski narod že na predvečer uradne otvoritve, otvoritvena slovesnost pa je bila mozaik zborovskih in plesnih nastopov pretežno madžarskih zborov, z začetnim skupnim petjem ob igranju simfoničnega orkestra in zaključnim »videomapping« presenečenjem s projekcijami na površini stolnice.
Kar so udeleženci festivala lahko poslušali v naslednjih dneh bi težko opisali z besedami, saj je bilo zaradi sočasnosti mnogih dogodkov nemogoče slediti vsem koncertom in bi bilo krivično izpostavljati le koncerte, do katerih je vodilo le osebno zanimanje. Prav gotovo pa je bilo nekaj težje pričakovanih dogodkov: med temi je bil dvourni nastop znamenite finske vokalne skupine Rajaton, ki je postala ambasadorka evropskega društva Prijateljev zborovske glasbe (Friends of choral music), ki skrbi za nabiranje sredstev za evropsko združenje Europa Cantat. Ob hitih svojega repertoarja, kot je Butterfly, je skupina opozorila tudi na skorajšnji izid nove CD-plošče s priredbami uspešnic Beatlesov.
Koncertni program je posvetil veliko pozornosti državnim mladinskim zborom: nastopile so reprezentančne zasedbe iz Italije, Estonije, Islandije, Nizozemske, Norveške in Švedske in tudi komorni zbor mladih poklicnih pevcev Tenso Europe, ki je združeval pevce od 19. do 30. leta starosti iz petnajstih evropskih držav (med njimi tudi dva Slovenca: tenorist Martin Logar in basist Peter Dolinšek) pod vodstvom Kasparsa Putniņša. Med omenjenimi zbori je bilo nekaj zelo spodbudnih primerov kakovostnega delovanja zaradi posrečene kombinacije med sposobnostmi pevcev, srečno izbiro primernega mentorja in ustreznega programa. Včasih pa so zamorjeni programi in pomanjkanje vzajemnega pretoka energij med pevci in zborovodjo vabili k razmisleku o odgovorni in zelo zahtevni nalogi vzgajanja mladih in ambicioznih pevcev, ki so zaradi svoje starosti toliko bolj podvrženi vtisom o učinkoviti ali šibki komunikaciji z dovolj zanimivim in motiviranim mentorjem.
Koncertni program je ponudil tudi nastope raznih poklicnih zborov, med katerimi je zaradi projektne razsežnosti izstopal nočni program Nizozemskega komornega zbora »Time stands still«, ki je s pomočjo vizualne dramaturgije ustvaril meditacijo na temo zimskih dni na severu Evrope in čakanja na svetlobo dneva sredi dolge teme. Madžarska se je na poklicnem področju predstavila z Radijskim zborom iz Budimpešte, ki ga vodi Zoltán Pad, a tudi z odlično vokalno skupino Jazzation.
Zaključna slovesnost je združila razne protagoniste festivala, vključno z udeleženci delavnic, ki so kot zadnji predstavili svoje ‘razredne’ nastope.
Italijanski državni mladinski zbor vodita Roberta Paraninfo in Gary Graden.
Foto: Europa Cantat
Finska vokalna skupina Rajaton je postala ambasadorka evropskega Društva prijateljev zborovske glasbe.
Foto: Europa Cantat
Odlična madžarska vokalna skupina Jazzation je delila z Jazzvo lep koncertni večer v Centru Kodaly.
Foto: Europa Cantat
Talin 2018
Bogat zborovski festival v Pécsu je potešil apetit zborovskih sladokuscev, prav gotovo pa se bo želja po tovrstnih doživetjih kmalu ponovno vnela. Zato so se organizatorji sorodnih, množičnih mednarodnih festivalov zbrali na okrogli mizi, da bi predstavili dodatne priložnosti, ki pričakujejo pevce in zborovodje pred naslednjo izvedbo festivala Europa Cantat: francoske, zgodovinske Choralies v očarljivem mestecu Vaison-la-Romaine avgusta 2016, v istem mesecu in letu tudi America Cantat, kjer ob petju obljubljajo tudi veliko sprostitve in zabave na peščenih plažah, saj se bo dogajanje odvijalo na Bahamskih otokih, leta 2017 pa prva izvedba festivala Africa Cantat, v Kinšasi v Kongu.
Europa Cantat je doživetje, ki se zapiše z zlatimi črkami v srca udeležencev pa tudi organizatorjev. Italijanska državna federacija zborovskih društev Feniarco, ki je imela vodilno vlogo pri organizaciji in koordinaciji festivala Europa Cantat leta 2012 v Torinu, kot tudi nizozemski gostitelji festivala leta 2009 v Utrechtu, so v okviru letošnjega festivala imeli namreč svoj mali ‘dom’ v večnamenskem središču, kjer so sprejemali goste s koncerti, predavanji in drugimi pobudami za prijetno druženje v znamenju zborovske glasbe.
Sredi sejma glasbenih založnikov pa so imeli svojo informacijsko točko nositelji naslednje izvedbe festivala Europa Cantat, ki bo v Talinu v Estoniji od 27. julija do 5. avgusta 2018, ob stoletnici osamosvojitve države. Obletnice in številke bodo verjetno postale vezna nit festivala, saj se je celotna predstavitev odvijala v znamenju tega poudarka: to bo namreč tudi okrogla, dvajseta izvedba festivala, slogan festivala pa bo »Obstaja milijon načinov petja«. Organizatorji so napovedali, da bodo uresničili tudi posebno pobudo, na katero bodo udeleženci lahko preizkusili tipično baltsko doživetje petja v večtisoččlanskem zboru (ta dogodek ima v Estoniji najdaljšo, več kot 130-letno tradicijo). Dokončno, verjetno rekordno število pevcev, ki se bodo udeležili te pobude in festivala sploh, bo seveda znano tik pred začetkom, že zdaj pa je zanimanje za naslednje srečanje pojoče Evrope otipljivo, saj se bo odvijalo v državi, ki ima simbolno vlogo v ‘zborovski zgodovini’ stare celine.
Na zaključni prireditvi so estonski pevci oblekli majice EC Talin 2018.
Foto: Europa Cantat
.
