Komorni zbor Glasis, ki deluje pod okriljem KUD Markovski zvon iz Markovcev in ga vodi dirigent Ernest Kokot, je v mesecu juliju 2025 razpisal javni natečaj za priredbe ljudskih pesmi Ptujskega in Dravskega polja. Namen natečaja je bil pridobivanje novih kakovostnih del za izvajanje in obogatitev repertoarjev slovenskih zborov s priredbami ljudskih pesmi iz dela Slovenije, od koder zaenkrat še niso bile posebej poznane.
K natečaju »LJUDSKE PESMI PTUJSKEGA IN DRAVSKEGA POLJA V SODOBNI PREOBLEKI« so povabili tako mlade kot že uveljavljene slovenske skladatelje z željo, da bi obogatili slovensko zborovsko literaturo. Skladatelji so imeli na voljo zapise 22 ljudskih pesmi Ptujskega in Dravskega polja, ki so bile izbrane v sodelovanju z gospodom Mitjem Gobcem. V svojih kompozicijah so lahko uporabili eno ali več ljudskih pesmi. Lahko so uporabili tudi katero drugo ljudsko pesem, a pri tem so morali biti posebej pozorni, da je pesem res ljudska (ne ponarodela) in da izvira s Ptujskega oz. Dravskega polja ali bližnje okolice.
Skladatelji so na natečaju lahko sodelovali z eno ali več skladbami za mešani oz. komorni zbor z do 24 pevci – SATB (div) a cappella ali SATB (div) s spremljavo ljudskih inštrumentov, značilnih za Ptujsko in Dravsko polje. Trajanje skladbe je bilo omejeno na največ 6 minut glasbe, morale so biti avtorske, še neobjavljene in do objave rezultatov še neizvedene.
Na natečaj se je prijavilo 11 skladateljev s 16 skladbami. Strokovno žirijo so sestavljali: skladateljica, dirigentka in predavateljica Tadeja Vulc, skladatelj in dirigent Ambrož Čopi ter dirigent KZ Glasis in glasbeni pedagog Ernest Kokot.
Nagrajene skladbe in morebitne skladbe, priporočene za izvajanje, bodo krstno izvedene v petek, 6. februarja 2026, na koncertu v veliki koncertni dvorani Dominikanskega samostana na Ptuju, kjer bo tudi slavnostna podelitev nagrad. Ponovitev koncerta bo v nedeljo, 8. februarja, na istem prizorišču.
KZ Glasis bo ta edinstveni nabor skladb izdal tudi v notni zbirki, ki bo izšla ob krstni izvedbi novitet in bo predstavljena javnosti na koncertih. Izdaja zbirke predstavlja pomemben kulturni mejnik, saj daje glasbeni dediščini tega območja novo življenje in jo postavlja v sodobni zborovski okvir. Zbirka tako postaja most med tradicijo in sodobno zborovsko ustvarjalnostjo.
V širšem slovenskem zborovskem prostoru je takšna izdaja pomemben prispevek k raznolikosti repertoarja. Ljudska glasba iz posameznih območij pogosto ostaja manj poznana, zato vsaka nova tovrstna zbirka, ki je strokovno in umetniško oblikovana, širi obzorja in krepi zakladnico slovenskih zborovskih del. Ustvarjalcem daje nove možnosti interpretacije, dirigentom pa priložnost, da z zbori raziskujejo glasbeno izraznost, ki izhaja iz lokalnih posebnosti, a je hkrati univerzalno razumljiva.
Za zanamce zbirka pomeni trajen zapis kulturnega izročila tega območja. Ko so skladbe zapisane in izdane, postanejo del dediščine, dostopne prihodnjim rodovom. Izid zbirke ni le dosežek in mejnik na področju zborovske glasbe, pač pa je dejanje spoštovanja do preteklosti, darilo sedanjosti, ponos in naložba v prihodnost slovenske glasbene kulture.
