Toni v nevronih – glasba v nevroznanosti

Študentje ekipe SiNAPSE, Slovenskega društva za nevroznanost, vas v sodelovanju z Narodno galerijo vabijo, da se pridružite okrogli mizi v sredo, 13. 1. 2021, ob 18.00 prek Zoom webinarja. S pomočjo gostov doc. dr. Katarine Habe, prof. dr. Gregorja Pompeta in dr. Anthonyja Mangiacottija boste odkrivali nevidni svet glasbe. Dogodek bo potekal v angleščini. Po okrogli mizi bo posnetek na voljo na YouTube kanalu Narodne galerije in Sinapse. Gostom boste lahko s pomočjo aplikacije Slido postavili tudi svoja vprašanja.

Ker so prijave na Zoom webinar že zapolnjene, bo dogodek na voljo tudi v živo v neposrednem YouTube prenosu:

https://youtu.be/rBkkaw00Pag

Prisrčno vabljeni!

Študenti SiNAPS-e, slovenskega društva za nevroznanost v sodelovanju z Narodno galerijo.

 

Več o dogodku: https://www.facebook.com/events/734263290538094/

 

»V glasbi delujejo skrite sile v najvišjem smislu, sega namreč tako visoko, da je razum ne more obseči in iz nje prihaja učinek, ki vse obvladuje, a ga nihče ne zna razložiti.« (Johann Wolfgang von Goethe)

V današnjem času je težko ubežati glasbi, melodiji, tonom. Spremljajo nas povsod – včasih se skrivajo v ozadju in spet drugič jih poiščemo sami z željo, da nas umirijo, razveselijo, ali pa celo prinesejo daljne spomine. Goethe pravi, da glasbe ni moč razložiti. Kaj pa, če jo poskušamo razumeti s tem, da pogledamo v delovanje naših možganov? Kako iz delcev zvočnih dražljajev nastane melodija? Kakšen vpliv ima sploh glasba na naše možgane, in ali obstajajo razlike, če glasbo ustvarjamo ali samo poslušamo? Zakaj (ali sploh) ljudje med seboj doživljamo glasbo drugače, ima lahko terapevtski vidik in kako je s tem v praksi?

 

Doc. dr. Katarina Habe je doktorica psihologije, zaposlena na Akademiji za glasbo v Ljubljani in na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. V svoji diplomski in magistrski nalogi se je posvečala raziskovanju dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost glasbenega nastopanja, s poudarkom na obvladovanju izvajalske anksioznosti. V svojem doktorskem delu se je posvetila raziskovanju vpliva glasbe na kognitivno funkcioniranje, kar še vedno predstavlja poglaviten del njenega raziskovanja. Svoje strokovno delo predstavlja na številnih psiholoških in glasbenih kongresih ter v znanstvenih in strokovnih revijah. Izvirne, pregledne in strokovne članke med drugim objavlja v Psiholoških obzorjih, v Brain Topography in v International Journal of Psychophysiology. Pri svojem delu združuje analitični um psihologinje in intuitivni um glasbenice, saj že vrsto let uspešno deluje na obeh področjih.

Prof. dr. Gregor Pompe je študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani; najprej primerjalno književnost in nemški jezik, ter nato še muzikologijo. Za svoje diplomsko delo je prejel študentsko Prešernovo nagrado Filozofske fakultete. Od leta 2000 deluje na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, med letoma 2012 in 2016 je bil tudi predstojnik oddelka. Že v času študija je pričel s publicistično dejavnostjo in je svoje članke, ocene, kritike, recenzije ter intervjuje objavil v publikacijah Dialogi, Nova revija, Muzikološki bilten, Delo. Ukvarja se tudi s prevajanjem filozofskih spisov, občasno sodeluje s programom Ars Radia Slovenije, piše koncertne liste in je od leta 2002 stalni glasbeni kritik časnika Dnevnik. Večkrat je bil imenovan v državne strokovne komisije na področju glasbene umetnosti.

Dr. Anthony Mangiacotti je priznan psiholog, ki svoje znanje trenutno nadgrajuje na podoktorskem študiju na londonski univerzi Middlesex. Prav tako je izredni profesor na katedri za psihologijo Univerze v Padovi. Raziskuje področjih kognitivne psihologije, nevropsihologije, glasbene psihologije in nevrokognitivne rehabilitacije. Trenutno večina njegovih projektov temelji na preučevanju kognitivnega napredka pri starejših, ki so vključeni v glasbeno terapijo.