V Mariboru se je 18. aprila 2026 sklenil finale velike zborovske nagrade Evrope 2026, najprestižnejšega mednarodnega tekmovanja v svetu zborovske glasbe, na katerem je sodelovalo pet pevskih zborov, zmagovalcev evropskih tekmovanj v letu 2025. Prireditev je bila za slovensko glasbeno ustvarjalnost še posebej izjemna, saj sta v finalu nastopila kar dva slovenska zbora, kar je v zgodovini tekmovanja redkost. Veliko nagrado Evrope je osvojil Zbor sv. Nikolaja Litija ter tako potrdil svojo umetniško odličnost v mednarodnem zborovskem prostoru.
V naslednjem zapisu smo zbrali izjave, komentarje, predstavitve sodelujočih pevcev, dirigentov, žirantov in drugih vključenih v prireditev, ki je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednice države dr. Nataše Pirc Musar.
Zmagovalec tekmovanja za veliko zborovsko nagrado Evrope Zbor sv. Nikolaja Litija, dirigentka Helena Fojkar Zupančič Helena Fojkar Zupančič je takoj po prejemu nagrade takole strnila misli: “Zelo sem vesela in ponosna, da smo z Zborom sv. Nikolaja Litija zmagali na tem tekmovanju. Še posebej sem ponosna na to, ker se je to tekmovanje odvilo v Sloveniji, v Mariboru, in ker sta bila v finalu 2 slovenska zbora. Kar pomeni, da je slovensko zborovstvo res vrhunsko in ima svoje zelo vidno mesto v svetu. In to je eno tako res veliko priznanje: da smo na dobri poti, da dobro delamo. Ne samo to, ampak da smo vrhunski, smo prepričali z našim petjem, z našim programom, z našim sporočilom žirijo. Tako da smo res veseli in hvaležni.” Zbor svetega Nikolaja Litija je nastal pred približno 27 leti in združuje pevce v starosti od 16 do 56 let. Nastal je v župniji Litija, od tod ime zbora. Večina pevcev je mladih študentov, nekaj tudi mladih zaposlenih in pa tudi že družinskih očetov in mater. V zboru pojejo tako dijaki kot starejši, v zadnjih letih se jim pridružujejo pevci iz vse Slovenije. Lanskega oktobra je zbor zmagal na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Gallus v Mariboru in tako postala eden od finalistov tokratnega tekmovanja.
O samem programu, ki so ga izbrali za tekmovanje, je dirigentka Helena Fojkar Zupančič povedala: »Izbrali smo program, pri katerem lahko pokažemo vse raznolike kvalitete, ki jih ima ta zbor: zvok, muzikalnost, obvladovanje različnih stilov, prožnost, to bomo skušali pokazat. Posegali smo po sodobnih slovenskih avtorjih, kot sta Tadeja Vulc in Tine Bec. Pri obeh skladbah so notri sodobni kompozicijski pristopi. Nekako podoben žanr, pa vendarle drug karakter, zelo kompleksno je delo Atsalums, latvijskega skladatelja Jančevskisa. Imamo tudi tri skladbe iz klasičnega zborovskega repertoarja: Musica noster amor smo vzeli v počastitev tekmovanju Gallus in Gallusa imamo tudi na naših majčkah… potem imamo še skladbo pozne romantike in pa angleški madrigal, ki je tudi povsem drug stil. Naš program je zelo raznolik, tako stilno kot karakterno v smislu dinamike, v smislu zvočnih podob. Mislim, da se imajo pevci med seboj zelo radi, da imajo radi glasbo in da uživajo v tem, kar počnejo, da so v tem, ko so v zboru in ko pojejo, res oni in najbolj oni. Uživajo v tem, ko se med seboj povežejo. V tem sozvočju, ne samo v harmonskem, ampak na splošno človeškem sozvočju, to je tisto, kar je tudi dragocenost pevskega zbora. To je tisto, kar nas dela bolj ljudi.«
APZ Tone Tomšič Univerze v ljubjani, dirigentka Rahela Durič
Drugi slovenski zbor na Tekmovanju za veliko zborovsko nagrado Evrope je bil Akademski pevski zbor Tone Tomšič, zmagovalec Baltic Sea Choir Competition v Jurmali (Latvija), 2025.
Dirigentka Rahela Durič je ob robu tekmovanja povedala:
»Jaz sem zbor sem prevzela leta 2021 in takrat je to bila zame bi rekla ena velika prelomnica, ker je Apz zbor, ki ne samo da zahteva zelo kompetentnega dirigenta oziroma dirigentko, ampak dirigenta tudi gradi v osebnosti in v tem, kar je. Tako da se mi zdi, da smo v teh petih letih, kar smo skupaj, res veliko napredovali, tako jaz, kot oni. Programsko smo zelo široko razvejani, od renesanse do sodobne slovenske in tuje glasbe. Za to tekmovanje pa smo se odločili za en tak poseben koncept programa. Ideja je bila narediti program, ki v bistvu nikoli ne izgubi tenzije, jo le spreminja, jo preureja. Včasih je malo bolj mirna, včasih malo bolj napeta, narašča, ampak nikoli ne popušča. To je bila osnovna ideja. 20- glasna nova skladba, ki je napisal Lorenzo Donati prav za nas, je v bistvu precej kaotična, zelo veliko stvari se dogaja, potem to paleto različnih motivov strnemo v Bardosovo Libera me in v Mahlerja, kjer se cela stvar zelo umiri in potem samo še gradimo do konca. Rdeča nit programa so tema, ogenj in svetloba, kot dan noč, pa tudi kaj se ponoči dogaja okoli ognja. Imamo Lebičev Urok, in čarovnice, tudi so povezane s tem, torej vse te različne nianse svetlobe in ognja. Moj način dela v odnosu do pevcev je dvigniti jih, prepričati jih, voditi. V bistvu imam srečo, da ti ljudje, ko že pridejo v zbor, so že zelo motivirani sami po sebi, tako da jih ni treba posebej motivirat. Zdaj uživamo v tem, da iščemo zelo zelo fine nianse zvoka in nianse pomena besed in glasbe, da torej ne gre samo za zapisano to ali ono dinamiko, ampak se sprašujemo, kaj je za dinamiko, kaj je za tekstom. In se mi zdi, da ti mladi ljudje, ki so v tem zboru, za svoja leta zelo dobro razumejo nianse, tako emocionalne kot tudi glasbene. Ko nam uspe najti tisto pravo skupno točko, najbolj uživamo. Letos praznujemo tudi 100-letnico delovanja, tako da imamo že tako in tako polno sezono, ampak smo bili tako navdušeni, tako motivirani za tekmovanje, da je v bistvu se vse izšlo.
Gratia Choir, Semarang, Indonezija, dirigent Alfonso Wiratma
Indonezijski zbor Gratia Choir – Soegijapranata Catholic University in dirigent Alfonso Wiratma, so bili lani zmagovalci tekmovanja Prof. Georgi Dimitrov v Varni, v Bolgariji.
Nekaj pevcev zbora je strnilo naslednje misli ob tekmovanju: »V Indoneziji imamo raznoliko glasbo. Imamo veliko različnih zborov in stilov petja. Iz te raznolikosti poskušamo raziskati različne tonske barve, sloge in petje. Na tem dogodku, na Veliki nagradi Evrope, se preizkušamo z različnimi skladbami, jeziki, barvami tonov, v našem repertoarju pa bomo nastopili najprej z nemškimi, nato španskimi, latvijskimi, latinskimi in tudi hindujskimi ali tamilskimi izvajalci. To je naš izziv.«
»Najbolj nas motivira skupnost Grazia Choir in naša matična katoliška univerza v Semarangu, ki so bili največji podporniki naše ekipe, podpirali in verjeli so v našo pot, že od leta 2016, ko je bilo naše prvo tekmovanje, do tega v Mariboru, na odru velikega evropskega tekmovanja. In to je čudovito, še posebej za našega dirigenta, gospoda Andiko. Zelo, zelo, nas je motiviral za to prestižno tekmovanje.«
Delaware Choral Scholars, ZDA. dirigent Paul D. Head
Ameriški zbor Delaware Choral Scholars in dirigent Paul Head so bili zmagovalci Tolosa International Choral Competition, Španija, 2025. Nekaj pevcev je v Mariboru tako strnilo svoje misli:
»Naš program je res raznolik. Začnemo z renesančno skladbo, nato preidemo na sodobnejši del, pojemo v nekaj različnih jezikih in imamo v programu več različnih pridihov in to se mi zdi zanimivo. Mislim, da smo z naši programom v času skupnih priprav zgradili močne vezi in resnično želimo občinstvu pokazati, da se imamo zelo radi da nas zanimajo tudi drugi, in da nam je mar drug za drugega.«
»Mislim, da je področje, na katerem resnično blestimo, v afroameriški duhovni glasbi. To je edinstvena oblika glasbe in žanra, ki je del nas, prihaja iz Združenih držav Amerike, in nekaj, kar se mi zdi, da zelo močno deluje na občinstvo. Kar si želimo sporočiti in doseči z močjo, ki jo imamo kot izvajalci, je povezanost v skupnosti, ustvarjanje enotnosti, ko pojemo in predstavljamo takšen program.«
»Filozofija zbora in našega dirigenta je usmerjena k temu, da je vsa glasba na mizi, od koder koli na svetu, in da je ustvarjanje glasbe iz kultur zunaj naše resnično pomembno, saj nam omogoča izkusiti vse pokrajine sveta, kjer morda še nikoli nismo bili, a smo vanje potopljeni zaradi glasbe, ki jo pojemo. In to je res nekaj posebnega in nam veliko pomeni. Ob tem sta gospel in duhovna glasba v ZDA resnično pomembna tradicija in nekaj, do česar smo zelo strastni. To je najbolj pristen, kulturno odziven način. Resnično radi ustvarjamo duhovne skladbe in resnično uživamo v petju v tem slogu ter podajanju tega dela naše lastne kulture.«
»Naša zgodba je daljša in se je začela s tekmovanjem v Tolosi, lani jeseni, kar je bil za nas kot skupino pomemben dogodek. Osvojili smo prvo nagrado na tem tekmovanju, kar nas je uvrstilo na Veliko nagrado Evrope. Projektna Skupina Delaware Coral v zadnjih desetih letih raste in raste. Odkar dirigira dr. Head, ki se temu res posveča, je tako zanj in tudi za nas izkušnja za celo življenje.«
»Mi smo ansambel, kjer se medsebojno navdihujemo, mnogi imamo podobne poklice in kariere, in zaradi tega se vsi glasbeno navdihujemo, in veliko tega navdiha in občutka skupnosti prihaja od našega dirigenta.«
»Absolutno bi rekel, da je to vrhunec umetniške izkušnje, glasbe, skupnosti in predanosti delu za vse tukaj, in to je bilo tako veselje in zadovoljstvo. Zelo smo hvaležni, da smo tukaj.«
»Bili smo zelo hvaležni za zmago na tekmovanju v Tolosi, lani oktobra, in smo zelo navdušeni, da predstavljamo Združene države Amerike tudi tukaj v Sloveniji.«
»Rekel bi, da je naš dirigent zelo strasten. Je nekdo, ki je zelo predan glasbi. Kadar koli izbere nov repertoar, se vidi, da ga zelo preučuje, premisli o vsaki najmanjši niansi, ki jo želi, in resnično odlično opravlja svoje delo, ko nam kot zboru omogoča, da se povežemo z glasbo. Ko govorimo o pomenu besedila, ko govorimo o tem, kako je glasba strukturirana in kaj si je skladatelj želel, je zelo dober v vsej tej pozornosti do detajlov.«
»Naš dirigent je učil že mojega učitelja v srednji šoli. Torej je bila to res posebna povezava in nekaj, kar vem o njem, odkar ga poznam, je, da je glasba sredstvo za izražanje skrbi za ljudi in obratno. Gre za takšen simbiotski odnos, in to je zelo očitno v načinu, kako zbor poje. Gre za popolno medsebojno dajanje in prejemanje. Zato smo zelo hvaležni, da smo sodelovali z njim kot dirigentom.«
Sibi Consoni, Genova, Italija, dirigentka Roberta Paraninfo
Italijanski zbor Sibi Consoni iz Genove je bil zmagovalec tekmovanja Concorso Polifonico Guido d’Arezzo, 2025. Dirigentka Roberta Paraninfo je ob robu tekmovanja v Mariboru povedala: »Smo zbor Sibi Consoni, kar v latinščini pomeni » harmonija v nas «. Najprej je bil to otroški zbor, ki sem ga ustanovila leta 2005, v okviru Vokalne akademije Genova, v deželi Ligurija v Italiji. Tam razvijamo program zborovskega usposabljanja, ki se začne z majhnimi otroki, nato pa preraste v otroški zbor, mladinski zbor, mešani zbor in celo ansambel enakih glasov. Tako je veliko pevcev začelo mladih in so skupaj odraščali. Dolgoletno skupno petje nam tudi omogoča, da resnično delimo glasbo, delimo močno izkušnjo pripadnosti in življenjskega sloga skozi glasbo. Lahko rečem, da so pevci, otroci, stari od najmlajših do približno dvajset let, potem pevci med 20 in 30 let, z nekaj vrhunci v 40. letih. Kot dobri Italijani živimo s tradicijo zborovske glasbe naših očetov polifonije: Palestrine, Monteverdija, Gesualda, ki ga bomo tokrat peli, Gabrielija… Tudi ko izvajamo repertoar romantike ali sodobnosti, naša izkušnja in zgodovina dežele polifonije prehajata skozi nas. V programu, ki smo ga izbrali, je najstarejši skladatelj Gesualdo, iz 16. stoletja, imamo pa tudi dve novi skladbi dveh mladih italijanskih skladateljev, ki sta prav tako tukaj z nami: Camilla Andrea Piovano poje v zboru, druga pa je Federica Lo Pinto, ki ima italijansko-slovenske korenine, in je vesela, da je v Sloveniji. V programu bomo izvedli tudi kratko Lux Aeterna Pavla Merkuja, ki je prav tako poklon Sloveniji. Program, ki ga predstavljamo, smo naslovili “Kriza sveta”. Gre za željo zbora, da zavzame stališče do trenutnega položaja človeka, trpljenja, ki ga doživlja človeštvo. Imamo sposobnost, da skozi glasbo poslušalce spodbudimo k razmisleku o tem položaju in z globokim poslušanjem spodbudimo odziv.«
Mednarodna žirija
O letošnjem zmagovalcu je odločala sedemčlanska mednarodna žirija, med njimi tudi slovensko-italijanska zborovodkinja Petra Grassi. Ob njej so bili v žiriji še Marco Antonio García de Paz (Španija), Voicu Popesc (Romunija), Avip Priatna (Indonezija), Johannes Prinz (Avstrija), Helene Stureborg (Švedska) in Wilma ten Wolde (Nizozemska).
Po samem tekmovanju je član mednarodne žirije Voicu Popescu (Romunija) povedal: »Zmagovalni zbor nas je prepričal predvsem zato, ker je glasbo podal zelo naravno ter pokazal vokalno sposobnost za izvajanje najrazličnejšega repertoarja, od renesančne do sodobne glasbe. Imajo močan občutek za interpretacijo, zlasti pri sodobni glasbi, saj zelo dobro vedo, kaj želijo sporočiti občinstvu. To je izjemno pomembno, kajti včasih mislimo, da za nastop pred občinstvom zadostujeta le vokalna sposobnost in natančno branje not. A občinstvo potrebuje čustvo, izraz in sporočilo. Prav zato je bila moja odločitev za prvo mesto od začetka jasna. Poseben je bil tudi preostali del večera, saj so bile razlike med zbori zelo majhne. Vsak zbor je predstavil svojo vizijo zvoka, zborovskega izraza in repertoarja, zato je bilo ocenjevanje zelo zahtevno. Zelo mi je bil všeč občutek zborovske povezanosti pri italijanskem zboru, ki je skozi ves nastop pokazal veliko ubranost v glasbi, tudi v zahtevnem repertoarju. Uživali smo tudi ob zboru iz Indonezije, saj je njihova zadnja skladba občinstvo dobesedno dvignila s sedežev. Tudi drugi slovenski zbor je bil zelo, zelo blizu vrhu, vendar potrebuje še nekoliko več zrelosti, da bi dosegel raven prvouvrščenega. Ameriški zbor pa je nastopil v dobrem duhu, značilnem za njihov glasbeni izraz, čeprav njihov repertoar morda ni bil tako široko zasnovan in razvit v različnih smereh.«
Petra Grassi (Slovenija): »To je najvišji možni nivo, ki ga poznamo na svetovni zborovski sceni. Vsak zbor prinese s sabo svojo kulturo, svoj pogled, svojo estetiko zvoka, estetiko repertoarja in del svojega teritorija, in to je neprecenljivo. Smo iz različnih kultur, ampak nekje nas vodi kvaliteta, mislim, da smo Slovenci lahko zelo ponosni, da to imamo. Tudi, ko ocenjuješ, se moraš kot žirant samo odpreti nekemu sporočilu, ki ga vsak zbor prinaša s sabo. Mislim, da zmaga tisti, ki je bolj prodoren v svojem pogovoru s samo muziko. Meni je všeč, da če je neka dramaturgija, ne sme biti prisiljena. Če dobro izbiraš skladbe, so tako zgovorne že same po sebi, da ni potrebno nič dodati. Glasba je tako močna, da vse pove. Tudi zame je to bila ena posebna nagrada. Da lahko sploh ocenjuješ, da se lahko dotakneš takih partitur in skušaš oceniti nastop na nek objektiven način, istočasno pa se moraš samo prepustiti valu, ki se začne od prve note do zadnje, ko zbor stopi na oder.«
Avip Priatna, član žirije iz Indonezije, je kot dirigent v Sloveniji že tekmoval leta 2018. Takrat je z otroškim zborom Resonanz iz Džkarte osvojil veliko zborovsko nagrado. Kot član žirije je povedal:
»Zelo sem vesel in zadovoljen, vsi udeleženi zbori so pokazali kar največ. Navdušen sem nad programi, zmagovalec pa mora biti tisti, ki pokaže vse svoje pevske sposobnosti, muzikalnost, tehnično dovršenost in umetniški vtis. Mislim tudi, da je sporočilo skladb zelo pomembno, da občinstvo začuti energijo nastopajočih. Vsak udeleženec tega tekmovanja je po svoje že zmagovalec, ampak moramo izbrati le enega. Vsak pa se lahko nekaj nauči in odnese s tega tekmovanja nekaj pomembnega za prihodnost. Misim, da bodo po tej izkušnji vsi lahko še boljši.«
V zaodrju z Matijo Varlom in Mihelo Jagodic
Organizacija zborovskega tekmovanja je zmeraj zelo zahtevna. Organizacijski vodja mag. Matija Varl je o tekmovanju za veliko nagrado Evrope, ki je letos hkrati potekalo še z 29. državnim tekmovanjem Naša pesem, nanizal nekaj operativno logističnih zanimivosti: »V zadnjih nekaj dneh pred tekmovanjem, ko sta bila zbora iz Indonezije in ZDA že na poti, se je kar nekaj sprememb dogajajo v zračnem prometu in letališče v Dubaju je redno odpovedovalo lete. Vprašanje je bilo, ali bo zboru iz Indonezije uspelo priti s postankom prek Dubaja, na koncu pa se je na srečo vse dobro izteklo. Druga težava je bila stavka Lufthanse, zaradi česar so ameriškemu zboru odpovedali let iz Frankfurta v Zagreb. Da so prišli pravočasno, smo organizirali avtobus, ki je šel po njih v Frankfurt in so se po celodnevnem letu še 9 ur vozili proti Mariboru. Ampak vsi so prispeli. Po pravilih evropskega Grand prixa jim nudimo namestitve in prehrano, omogočimo jim vadbene prostore, garderobne prostore, organiziramo akustične vaje. Z zbori smo bili v stikih vse leto, se dogovarjali tudi za dodatne koncerte, ki sta ga imela zbor iz ZDA in zbor iz Litije na Ptuju.«
O zgodovini tekmovanja, ki ga je Maribor gostil tretjič, pa je povedal: »Vse se je začelo leta 2008, ko smo postali pridruženi člani Evropske zborovske zveze, potem smo v sklopu Evropske prestolnice kulture v Mariboru, leta 2012, prvič gostili ta veliki koncert, potem leta 2018, zdaj pa, zaradi korone, dve leti kasneje, 2026. Sicer ta velika nagrada evropskega združenja obstaja od leta 1988, tako da kontinuirano od 1989 potekajo finalni koncerti. V finale se uvrstijo zbori, ki so v preteklem letu zmagali na enem od tekmovanj v Zvezi; italijanskem Arrezu, bolgarski Varni, madžarskem Debrecenu, španski Tolosi, v Mariboru, in po novem tudi v latvijski Jurmali, ki je nadomestila propadli Tours v Franciji. Pet finalistov se vsakič pomeri v enem od teh mest, vsakih šest let v Mariboru.«
O programskih izhodiščih za finalni nastop Velike zborovske nagrade Evrope je Mihela Jagodic, svetovalka za zborovsko dejavnost na JSKD, povedala: »Vsak zbor mora pripraviti od 22 do 25 minut programa, izveden mora biti v kosu, brez aplavzov. Načeloma je pravilo tako, da morajo zbori predstavit sporede, ki so čimbolj raznovrstni, iz različnih obdobjih. Praviloma pa zbori na tem tekmovanju stavijo na programe, ki so na tekmovalnih odrih preizkušeni in so se že izkazali za dobre tekmovalne ‘štiklce’, na visokem nivoju zahtevnosti. Na finalih ponavadi ni novitet, zbori običajno predstavijo del programa, s katerim so že zmagali in dosti ne eksperimentirajo za finale. Na tekmovanju grand prix so slovenski zbori že sodelovali in tudi zmagovali. Pred desetimi leti v Varni so tekmovali denimo trije slovenski zbori, da bi pa imeli dva zbora v finalu, in to v Mariboru, pa se še ni zgodilo, in je to nekaj res zelo zelo posebnega.«
Tekmovanje pod pokroviteljstvom JSKD in častnim pokroviteljstvom predsednice države
Ob robu tekmovanja v Mariboru je direktorica JSKD Mag. Mojca Jan Zorjan, izpostavila: »Tukaj omamo cvetober oziroma češnjice na torti tako državnega, kot pa tudi svetovnega zborovskega petja. Za javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je to zagotovo tudi eden izmed večjih organizacijskih zalogajev, ampak hkrati tudi priznanje in čast, da te zadeve delamo kvalitetno.
V Sloveniji imamo seveda profesionalne operne in pa filharmonični zbor, ki so ustanovljeni z drugim namenom in niso tekmovalni zbori v tem mednarodnem svetovnem kontekstu. Vse ostalo zborovstvo pa se pri nas odvija na ljubiteljski ravni, ki pa jo sklad že desetletja sistematično goji in razvija skozi strokovno delo, s tem, da nudimo podporo zborom in zborovskemu petju, praktično od vrtca do upokojenskih zborov. Danes so naši zbori v samem svetovnem vrhu, tako da moram reči, da sem v resnici ponosna, da je delo na dolgi rok dalo tudi take rezultate in prepričana sem, da se bodo tudi na kakšnem drugem področju zadeve razvijale v tej smeri.
Sklad ima 59. Izpostav in pokriva dejansko celotno Slovenijo in vključuje tudi zamejski prostor. To je tudi na našem aktu o ustanovitvi poslanstva, da se razvijamo regionalno, tako da pravzaprav mi ne ločujemo, kje je prireditev. Z mestno občino Maribor, ki sofinancira tako Grand prix kot Našo pesem in pa mednarodno tekmovanje Gallus gradimo močno partnerstvo in vesela sem, da je tako, ker so tudi pogoji v Mariboru odlični za organizacijo takšnega tekmovanja. Bi pa poudarila, da sem zelo vesela in ponosna na ekipo, tako na območno izpostavo Maribor, kot seveda tudi pri nas na svetovalko v centrali za zborovsko dejavnost. V letošnjem letu je to eden izmed večjih mednarodnih dogodkov na področju kulture, dela pa pravzaprav zelo majhna ekipa. Organizacijsko mislim, da je v Mariboru vse zelo dobro organizirano.«
Prireditev je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednice države Dr. Nataše Pirc Musar.
Govor predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar na finalnem koncertu za veliko nagrado Evrope v zborovskem petju
Ljubiteljska kultura je veliko več kot le umetniško ustvarjanje – je vezivno tkivo naše družbe. V njej se razvijajo povezanost, disciplina, potrpežljivost, samozavest in pripadnost skupnosti. Povezuje ljudi različnih starosti, poklicev in življenjskih izkušenj, omogoča osebno rast in hkrati ustvarja temelje za poklicno kulturo. Prav tukaj, na dogodkih, kot je današnji finale, se je mogoče prepričati, da se ljubiteljska kultura lahko razvije v vrhunsko umetnost, kadar se združijo predanost, talent, znanje in skupno ustvarjanje.
Slovenija je država, kjer je ljubiteljska kultura še posebej spoštovana. Prav ljubitelji ustvarjajo temelj, na katerem nastaja umetnost, in hkrati tisti, ki že od mladih let vzgajajo občinstvo, ki prepoznava kakovost in ceni kulturo. To je temelj, na kateri se gradi dolgoročna kulturna politika.
Posebej želim izpostaviti edinstveni sistem, ki ga v Sloveniji nudi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD), ki zagotavlja razvoj in podporo ljubiteljskih kulturnih dejavnosti na državni ravni. Brez njegove strokovne, organizacijske in infrastrukturne podpore ljubiteljska kultura ne bi bila to, kar je: široka, dostopna, vključujoča in mednarodno prepoznavna. JSKD povezuje okrog 100.000 ustvarjalcev po vsej državi in tudi zunaj njenih meja, zagotavlja njihovo izobraževanje, ustvarja priložnosti za nastopanje in ohranjanje standardov, ki našim skupinam omogočajo vrhunsko rast in razvoj. Brez te sistemske podpore bi bila slovenska ljubiteljska kultura neprimerljivo manj dostopna in manj prepoznavna v mednarodnem prostoru.
Zborovska dejavnost je nesporni slovenski biser. Je tudi najštevilčnejša med vsemi ljubiteljskimi dejavnostmi. Če bi število pevcev pomenilo število prebivalcev, bi tvorili tretje največje mesto v državi. V letu 2025 je na območnih revijah v organizaciji JSKD sodelovalo kar 1.389 zasedb in 37.414 nastopajočih, med njimi več kot 25.000 otrok in mladih, kar je približno 67 odstotkov vseh sodelujočih. Takšna množičnost je izjemni dokaz, da slovenska družba ceni skupno ustvarjanje, sodelovanje in medgeneracijsko povezanost – od otrok in mladih do odraslih pevcev. Vsak zbor je skupnost, kjer se učimo odgovornosti, potrpežljivosti, spoštovanja in medsebojnega zaupanja.
Za slovensko zborovstvo je ključno tudi mednarodno sodelovanje. Omogoča učenje iz najboljših praks, kakovostne primerjave in napredovanje naših zborov do najvišje ravni.Več desetletna tradicija tekmovanj, kot sta državno tekmovanje Naša pesem in mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus Maribor, nas še dodatno povezuje in krepi našo zborovsko skupnost.
Posebej me veseli, da sta letos v finalu dva slovenska zbora. Gostiti finale na domačih tleh in imeti dva od petih finalistov, je redka in dragocena priložnost, ki nas navdaja s posebnim ponosom. To je občudovanja vredni dokaz, kaj vse lahko ljubiteljska kultura doseže z ljubeznijo, disciplino in vztrajnostjo.
Zahvaljujem se članom Zveze za veliko zborovsko nagrado Evrope za skoraj 40-letno organizacijo rednih in finalnih tekmovanj. Zahvaljujem se JSKD za organizacijo tega prestižnega mednarodnega dogodka ter Mestni občini Maribor za soorganizatorstvo in sofinanciranje, ki omogoča, da finale poteka na najvišji ravni in da lahko v Sloveniji gostimo izjemne zasedbe. Vsem zborom želim najboljše možne izvedbe. Vsak finalist je zmagovalec, ker soustvarja čarobnost glasbe, ki čudi in premika srca, ne le občinstva v tej dvorani, temveč vseh, ki bodo koncert spremljali po spletu, zato prisrčno pozdravljam tudi vse na različnih koncih sveta.
Slovenski zmagovalci velike zborovske nagrade Evrope:
V zgodovini tekmovanj za veliko zborovsko nagrado Evrope so Slovenski zbori zmagali štirikrat:
– leta 2026, Maribor, Zbor. Sv. Nikolaja Litija, dirigentka Helena Fojkar Zupančič
– leta 2010, Varna, VAL – Vokalna akademija Ljubljana, dirigent Stojan Kuret,
– leta 2008, Debrecen, APZ Tone Tomšič, Ljubljana, dirigentka Urša Lah
– leta 2002, Arrezzo, APZ Tone Tomšič, Ljubljana, dirigent Stojan Kuret
Tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope bo naslednje leto v italijanskem Arezzu. V Mariboru bo naslednje leto mednarodno tekmovanje Gallus.
Info program TV SLO – TV MB:
https://365.rtvslo.si/arhiv/porocila/175215335
https://365.rtvslo.si/arhiv/tele-m/175215618