APZ France Prešeren Kranj je ob 50-letnici delovanja pri ZKP RTV Slovenija maja 2019 izdal nov album Pol stoletja. V digitalnem formatu je dostopen na spletni strani ZKP RTVS, poleg posnetkov trinajstih skladb pa je tam objavljena še bogato opremljena knjižica z vsemi besedili in prevodi v slovenščini in angleščini. Zbor je ploščo posnel v studiu 26 na Radiu Slovenija pod taktirko zborovodje Fernanda Pabla Mejíasa, v stari postavi, ki je zasledovala 50-letno tradicijo. V novi sezoni 2019/20 je sestav doletela velika in nepričakovana reorganizacija z menjavo zborovodij.
Kot veleva naslov, je album prerez 50-letnega delovanja in vključuje premišljen izbor skladb v repertoarju, ki v tem ustvarjalnem obdobju obsega več kot 1000 različnih del. Izbor posnetkov temelji na programu dveh jubilejnih koncertov, ki sta maja in junija 2019 potekala v Slovenski filharmoniji in na Gimnaziji Kranj. Spored so sooblikovali vsi dosedanji dirigenti zbora in z izjemo Bakija Jasharija in Matevža Fabijana so na koncertu tudi dirigirali po dve skladbi (Tomaž Faganel, Damijan Močnik, Matej Penko, Primož Kerštanj).
Vsebinsko se album deli na tri dele. Prvi, ki je izrazno najbolj poglobljen in ga zbor izvede poduhovljeno, je sakralne narave s kakovostnim izborom skladb iz različnih slogovnih obdobij (renesansa, romantika, sodobnost). Drugi del temelji na domači ljudski pesmi v priredbah slovenskih skladateljev raznih generacij. Med tema dvema sklopoma se oglasi kot posebnost delo, ki ne sodi v nobenega od teh dveh, ima pa nekaj skupnega z njima, to je umetna skladba slovenskega poznoromantičnega skladateljskega toka, Izgubljeni cvet Franca Kimovca na besedilo Simona Gregorčiča. Tretji, zadnji del vsebuje dve črnski duhovni pesmi v priredbi Mosesa Hogena.
Mija Aleš, ki je v tem zboru prepevala 35 let, nekdanja predsednica zbora, častna predsednica ter avtorica in urednica albuma Pol stoletja in priložene knjižice, je ob pogledu nazaj na delo in izdane posnetke misli strnila takole: »Ob primernem postopnem, premišljenem in dolgoročno načrtovanem sporedu pevec z daljšim pevskim stažem spozna in lahko izvaja zares širok spekter glasbe. Pri tem pa ne pridobi le osebne pevske izkušnje in razgleda v zborovski glasbi, ampak mu lastna živa vpetost v razvoj glasbe omogoča, da jo – v vseh zvrsteh – doživlja, presoja in vrednoti bolj kakovostno, sproti, kot njen živi in pravi izvajalec ter kasneje kot del siceršnjega glasbenega občinstva, ki glasbo sprejema in pozna drugače.«
Uvod v Pol stoletja označujeta dve glasbeni umetnini našega renesančnega mojstra večglasja in večzborja, Jacobusa Gallusa: velikonočno antifono Alleluia: In resurrectione tua Christe ter responzorij na veliko soboto Ecce quomodo moritur justus. Skladbi sestav zapoje z občutkom in milino, ki je prežeta z barvito čustvenostjo. Izvedba dokazuje ubranost pevcev, njihovo dobro poznavanje partitur in bistvo renesančnega večglasja pa tudi sakralne veličine, ujete v glasbo. Dobro interpretativno raven zbor vzdržuje tudi pri izvedbi dveh kompleksnih skladb iz leta 1844 za dvojni zbor Felixa Mendelssohna Bartholdyja. Zahtevna psalma (št. 43, Richte mich, Gott, op. 87/7, in št. 91, Denn er hat seinen Engeln befohlen über dir, op. 70/7), ki sta zapisana po kompozicijskih prvinah romantike, izvede z nežnostjo in tehnično zanesljivo. Pogled v svetovno sodobno zborovsko ustvarjanje zbor poda s skladbama norveško-ameriškega skladatelja Ole Gjeila ter leta 2015 preminulega poljskega skladatelja Andrzeja Koszewskega. Gjeilova Tota pulchra es vsebuje tri kontrastne meditativne dele, ki vsak zase reflektirajo svoj estetski slog, izhajajoč iz različnih obdobij, od koralnega petja do polifonije, in gradijo vsak svojo dramaturško os. Magnificat Koszewskega pa je skladba himničnega razpoloženja.
Med slovenskimi ljudskimi v priredbah je odlično izvedena in ganljiva Oblaki so rudeči Hilarija Lavrenčiča pa tudi izredno priljubljena Igraj kolce Jakoba Ježa. Hudomušno Jaz bi rad cigajnar bil, kot jo je izvrstno uglasbila skladateljica srednje generacije Tadeja Vulc, zbor izvede suvereno, da zazveni z vso svojo zvočno ekscentričnostjo in prikaže vihravost romske duše. Prekmurska Teče mi, teče vodica se oglasi v priredbi Gašperja Jereba, ki jo je zboru posvetil ob tej častitljivi obletnici, pri izvedbi pa se skladatelj predstavi s klavirjem skupaj z Andražem Poljancem na marimbi.
Ko APZ France Prešeren prikaže svoje zanesljivo pevsko znanje in solidno vokalno tehniko, za konec ponudi nekaj zvočno učinkovitega in interpretativno lahkotnejšega, kot je liturgična glasba Afroameričanov. Spiritualni God’s Gonna Set this World on Fire in Ev’ry Time I Feel the Spirit bleščeče zaokrožita uspešno izdajo. Pri zadnji v solistični vlogi pohvalno zapoje baritonist Peter Bogataj.
Vsako od glasbenih poglavij albuma Pol stoletja APZ France Prešeren, čeprav prinaša znane skladbe za mešane zborovske sestave, vključuje nekaj drugačnega in posebej privlačnega v samih izvedbah. V okvirih ljubiteljskega zborovskega ustvarjanja zbor dosega visoko poustvarjalno stopnjo. Če je bila to zadnja stvar, ki jo je zbor naredil v duhu dolgoletne tradicije pred preobrazbo, je ta izdaja zagotovo pomemben in zgleden doprinos k slovenski zborovski zakladnici tega časa. Je odličen izdelek, na katerega lahko vsak pevec zre z velikim umetniškim zadovoljstvom.
