13. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor, prvo z imenom velikana renesančne glasbe, našega Jacobusa Handla Gallusa, je poleg bronastega portreta tega skladatelja pred leti dobilo še malo bronasto skulpturo. Letos jo je na svečani razglasitvi rezultatov v Unionski dvorani v Mariboru prevzel Andrew Crane, dirigent East Carolina University Chamber Singers iz Greenvilla v Združenih državah Amerike – ameriški zbor je postal zmagovalec tega uglednega slovenskega mednarodnega zborovskega tekmovanja. To je tisti najzanimivejši podatek, ki je ob koncu tekmovanja v hipu zasenčil vse ostale: tistega, da je letos nastopilo 12 zborov, pa tistega, da so bili to zbori iz Švedske, Latvije, Nemčije, Irske ter ZDA in Indonezije, in tistega, da so skozi prvo sito na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti šli kar trije slovenski zbori. V trenutku, ko je izzvenel zadnji ton zadnjega tekmovalnega nastopa, so se menda prav vsi poslušalci spraševali samo še: Kdo: ZDA ali Latvija?
»… and the winner is … East Carolina University Chamber Singers, USA!«
Univerzitetni zbor Vzhodne Karoline je prvi ameriški zbor, ki ga je gostilo naše mednarodno tekmovanje, in že ta je dokazal, da Američani, predvsem študentje tamkajšnjih univerz in njihovi zborovodje prav dobro vedo, kako se tej stvari streže. »Zbor šteje do štirideset pevcev, starih od 18 do 25 let,« pripoveduje zborovodja, »75 odstotkov pevcev študira glasbo, ostali so študentje drugih smeri na Univerzi Vzhodne Karoline. Vadijo pet dni v tednu, vsak dan 50 minut. Delajo veliko in intenzivno. Letno naštudirajo kakih 40 novih skladb, ki jih predstavijo na štirih do osmih koncertih po cerkvah države Severna Karolina.« Ameriški zbor študentov Univerze Vzhodne Karoline, kot se imenuje, je pred dvema letoma nastopil na partnerskem tekmovanju v španski Tolosi, kjer je prejel več priznanj in nagrad. Tam so ameriški pevci izvedeli za slovensko mednarodno tekmovanje Gallus, čeprav takrat »… sploh nismo vedeli, kje se na zemljevidu nahaja Slovenija, danes vemo tudi to, da je avtor številnih prelepih motetov in madrigalov, ki jih radi prepevamo, prav vaš skladatelj.« Tako dirigent Andrew Crain, sicer pomembna figura v ameriškem združenju zborovskih dirigentov ACDA, obenem pa odličen koncertni tenorist, ki nastopa zlasti v večjih vokalno-instrumentalnih projektih.
Drugouvrščeni zbor letošnjega tekmovanja prihaja iz kraja Pinki nedaleč od glavnega mesta Latvije. Za prvouvrščenim je zaostal le za tri desetinke točke. »Sam se nisem znal odločiti med tema dvema zboroma, zato sem odločitev kar prepustil ostalim,« prizna nemški žirant Wolfram Lattke, »mislim, da smo našli odlične zmagovalce, hkrati pa mi je tudi zelo žal za latvijski zbor. To je bilo res težko delo za žirijo.« Sebastjan Vrhovnik, eden od dveh slovenskih žirantov, pa dodaja: »O zmagovalcu je pravzaprav odločil zadnji nastop, na katerem so Latvijci želeli ugajati občinstvu, program ameriškega zbora pa je ostal premišljen in tehten, to je bilo odločilno.«
Latvijski Youth Choir Maska je nesporno izvrsten ansambel mladih ljudi, ki ga je pred petnajstimi leti ustanovil dirigent Jānis Ozols, takrat je bil to mladinski zbor. »Staramo se, a imamo še nekaj mladosti,« v šali pove dirigent. Gre pravzaprav za pevce, stare od 18 pa do 25 let. Nekateri so študentje, drugi so že zaposleni, med njimi pa so tudi dijaki. Večina pevcev ni glasbeno izobraženih, več kot 40 odstotkov članov zbora ne bere not, vsi so amaterji. Zakaj ime Maska, ki v Latvijskem jeziku pomeni isto kot v slovenskem? Ozols pravi, da želijo s svojim imenom povedati, da imajo več obrazov, da pojejo tako resne kot neresne skladbe, staro glasbo in tudi najsodobnejša dela, pravzaprav vse, kar jim je všeč. Tudi oni veliko vadijo, pravzaprav še več kot Američani: pred tekmovanjem so imeli vaje trikrat na teden, Ozols je takole na hitro izračunal, da so vadili približno 14 ur na teden … in pristali na drugem mestu – spet na drugem, že lani so v Tolosi osvojili drugo mesto in na lanskih Svetovnih zborovskih igrah so bili tudi drugi.
Med finalisti tudi Akademski pevski zbor Maribor
Tretje mesto je strokovna žirija dodelila irskemu zboru New Dublin Voices, ki ga vodi Bernie Sherlock. Ta se lahko pohvali z odličnimi uvrstitvami na več tekmovanjih; med njimi je najprestižnejša zmaga v italijanskem Arezzu leta 2013. Edini moški zbor tekmovanja – švedski Svaholm Singers iz Stockholma se je pod vodstvom energične Sofie Söderberg Eberhard uvrstil na peto mesto, prednje pa je žirija postavila naš Akademski pevski zbor Maribor, ki ga tretje leto zapored vodi odlična zborovodkinja Tadeja Vulc. To je bila zborova najvišja mednarodna uvrstitev doslej in zato, seveda, dober razlog za veselje in srečo. »Vsi APZ-ji imamo to čast, da nas jeseni obiščejo novi pevci, tako vsako jesen znova urejamo glasove in postavljamo zvok,« pojasnjuje svoje delo z zborom Tadeja Vulc, »še do pred kratkim ta ni bil tak, kot bi si želela. April je za nas zelo zgoden čas v pevski sezoni, no, pa nam je vseeno uspelo.« Program, s katerim so se predstavili, je bil vse prej kot enostaven, v njem so bila tudi dela Tadeje Vulc, ki smo jo v slovenskem prostoru spoznali najprej kot skladateljico, šele pozneje kot zborovodkinjo. Obe njeni skladbi, Fortuna in Epilog, ki smo ju slišali v izvedbi mariborskih APZ-jevcev, sta nastali za tekmovanje za veliko zborovsko nagrado Evrope, prva za APZ Tone Tomšič, druga za Šaleški akademski zbor. Obe sta temu primerno zahtevno napisani, saj, kot pove avtorica, »… takrat se nisem obremenjevala s tem, kaj je za pevce težko in kaj lahko, napisala sem tako, kot me je vodil tok misli, zdaj pa se na vajah večkrat pošalim, češ, komponist je tako napisal, moramo to upoštevati …«
Tako finalisti 13. mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus 2015. Vsi ostali zbori, med njimi tudi Ženski komorni zbor ČarniCe z novo zborovodkinjo Moniko Fele in vokalni kvartet Gallina z Ano Erčulj, so prejeli priznanja za sodelovanje, vedeti pa je treba, da so vsi ti na JSKD že šli skozi prvo sito: od 36 prijavljenih zborov so namreč organizatorji tekmovanja odbrali naboljših dvanajst: devet zborov in tri vokalne skupine so bili torej neke vrste polfinalisti, ki jim je organizator s tem, da jim je odprl vrata na tekmovanje, že priznal visoko kakovost, tehnično urejenost in umetniško neoporečnost.
Od tu naprej je odločala visoka strokovnost Wolframa Lattkeja, nemškega koncertnega tenorista, solista in člana vokalnega ansambla Amarcord, Sebastjana Vrhovnika, dirigenta več uspešnih slovenskih zborov in docenta za zborovsko dirigiranje na ljubljanski Akademiji za glasbo, Valérie Fayet, profesorice zborovskega petja in dirigiranja v francoskem Nantesu ter dobitnice šestih nagrad v italijanskem Arezzu, Cecilije Rydinger Alin ene vodilnih švedskih zborovskih dirigentk, dobitnice velike nagrade Evrope 2005, in Helene Fojkar Zupančič, odlične slovenske zborovodkinje, zmagovalke Evroradijskega tekmovanja Naj narodi pojo 2009 v Oslu, ki ji je bilo zaupano predsedovanje strokovni žiriji. Ta je v svojem sklepnem nagovoru pevcem in zborovodjem poudarila, da je bilo prav v vsakem nastopu najti veliko dobrega, zahvalila se je vsem pevcem, ki se tako predano ukvarjajo z glasbo, umetnostjo, ki nas vse bogati in nas dela bolj človeške: »V današnjem svetu, utrujenem od materializma in popačenih vrednot, nam toliko mladih, ki svoje življenje posvečajo glasbi, temu univerzalnemu jeziku sporazumevanja, prinaša novo zaupanje v človeštvo.«