Foto: Matija Mačus
Vokalna skupina Vinika je za svoje praznovanje 25. obletnice izbrala najlepšo renesančno vilo v Sloveniji, Vilo Vipolže. V družbi slavnostnega gosta Ferija Lainščka, Dejana Vidoviča na harmoniki, Clare Bensa na violini, Ingrid Mačus za klavirjem, povezovalke Mete Černe Sitar ter pod skrbnim vodstvom zborovodkinje Franke Žgavec so pevke predstavile glasbeno raznolik program njim posvečenih pesmi. Zdaj so zbrane tudi v zbirki z naslovom Ptički briegarci, ki so jo izdale s finančno podporo Občine Brda in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
»Ludvik Zorzut (*24. avgust 1892, Medana; †27. april 1977, Kanal ob Soči), briški narečni pesnik, je bil orglar v medanski cerkvi. Potem ko je tam opravil svoje delo, je vedno odšel orglat še v Kozano. Hodil je peš čez medanski zaselek Breg in tam je menda neka ptičica tako lepo pela, da ji je napisal pesem z naslovom Ptička briegarca, po kateri se imenuje tudi njegova pesniška zbirka (1974). Tako kot je Zorzut posvetil pesem Ptički briegarci, so primorski skladatelji posvetili svoje skladbe Viniki. Odtod naslov zbirke.« (Danila Zuljan Kumar)
Besedilo pesmi je glasbeno preobleko dobilo leta 2007, ko je Vokalna skupina Vinika prvič oblikovala tematski sklop pesmi za zborovsko revijo Sozvočenja. Odločile so se za sklop pesmi Ludvika Zorzuta, ki opevajo Goriška brda, in vedno ustvarjalna altistka Karmen Kristančič je v ta sklop dodala svojo Ptičko briegarco:
Dejan Vidovič, harmonika, Ingrid Mačus, klavir, Clara Bensa, violina
Foto: Andrej Colja
Martina Kocina
Foto: Matija Mačus
»Praznovanje 25-letnice ene najzanimivejših in najizvirnejših slovenskih ženskih vokalnih skupin je bil poseben praznik zborovske glasbe, ki je segel daleč čez obzorja ljubiteljskega petja,« je zapisala muzikologinja Metka Sulič po koncertu.
Strokovno predstavitev zbirke so Vinike zaupale mezzosopranistki in muzikologinji Martini Kocina, nekdanji članici Vinik: »Različni projekti, tematska tekmovanja in koncerti so od pevk in njihove zborovodkinje Franke Žgavec zahtevali kreativnost, nove ideje in skrbno načrtovan izbor skladb. Tako se je začela zgodba pesmi, ki takrat še niso poznale svoje usode … Danes jih ta združuje v pesmarico z naslovom Ptički briegarci, ki je s svojimi 25 skladbami prav gotovo velika obogatitev za žensko zborovsko literaturo pri nas.«
»Ob vsaki pripravi sporeda sem bila vedno zelo izbirčna. Vsakokrat me je morala skladba prepričati z glasbenega vidika, izredno pomembno pa je bilo vedno tudi besedilo oziroma vsebina, ki mora biti primerna sestavu, ki ga vodim,« pravi Franka Žgavec in poudarja, da se ji je glede na poslanstvo domače vokalne skupine vedno zdelo pomembno, da se pozornost posveti tudi briškim pesnikom in skladateljem.
Prvi ustvarjalci, ki so svoje skladbe namenili Vinikam, so bili Radovan Kokošar, Štefan Mauri in David Klodič. Slednja sta izbrala besedili Srečka Kosovela Po srebrni mesečini in Tih večer, medtem ko je prvi po večini uporabil besedila briških avtorjev, kot sta na primer Gradnikova Uspavanka ali pa Zorzutova Mati jagoda, kjer poskuša v svojo ustvarjalnost vpeti briški značaj in se še posebej poistovetiti z izvajalkami samimi. Prav tako je za Vinike priredil Reboljevo Briško pesem, ki je v originalu sicer namenjena moškemu zboru.
David Klodič
Foto: Andrej Colja
Na Sozvočenjih je leta 2010 Vinika sodelovala s projektom Grenko morje, ki izpeva usodo Aleksandrink. Za to priložnost je Radovan Kokošar napisal skladbo Navodilo za zbor in instrumentalno spremljavo violončela, ki po svojem glasbenem izrazu iz zbirke vsaj malo izstopa, saj se mestoma harmonija nekoliko oddalji od tonalne zasidranosti. Projektu je bila namenjena tudi priredba Barčice Ambroža Čopija, kjer mu v preprosti ljudski pesmi z modulacijami uspe ustvariti še intenzivnejši občutek hrepenenja, domotožja in želje po vrnitvi.
»S članicami Vokalne skupine Vinika prijateljujem domala od njihovega nastanka in res lahko rečem, da tako naše prijateljstvo, kot tudi one same, ostaja sveže kakor cvet vinske trte, ki vsako leto vedno znova obrodi ta prečudoviti sad. V tem kontekstu sem na njihovo prošnjo uglasbil Zorzutovo pesem Mati jagoda. Le-ta nam v vinu daje veselje, zadovoljstvo, omogoča iskrena druženja, lahko pa nam prinaša tudi gorje. Zato sem skladbo pisal predvsem doživljajsko, z mnogimi modulacijami, v širokem ambitusu in s kontrastnimi deli,« tako je pred štirimi leti povedal Radovan Kokošar, briški glasbenik, dirigent, aranžer in skladatelj, ki nas je nenadno zapustil lani spomladi. Tople besede zahvale in šopek pa sta v njegovem imenu po koncertu sprejela njegova žena in sin.
Jubilejni koncert v Vili Vipolže je bil čustven umetniški dogodek, ki bo ostal v spominu številnim obiskovalcem, glasbenikom in pevkam. Na koncertu so se v iskrivih, nežnih in srčnih interpretacijah oglasila dela Ambroža Čopija, Davida Klodiča, Radovana Kokošarja in Patricka Quaggiata, skladatelja mlajše srednje generacije iz Gorice, prejemnika prve nagrade Pavleta Merkuja za posebne dosežke na področju glasbene umetnosti 2019, ki jo podeljujeta Svet slovenskih organizacij in Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst. Za Viniko piše že 15 let in ji je do zdaj posvetil največ skladb, kar je povezano z dolgoletnim prijateljstvom z zborovodkinjo Franko Žgavec, s katero sta bila tudi sopevca. Pisanje za Viniko je za Quaggiata vedno izziv: »Franka je videla nekaj v meni, ne vem kako to obrazložiti … Ko zaprosi za novitete, ne morem odkloniti. Z nastopi pevke ponesejo mojo glasbo po državi in izven nje. Franka je odprta za novosti. Kot skladatelj lahko rečem, da smo dobili osebo, ki spodbuja nastanek novih skladb in naše delo. Ta sestav je prožen, tudi ritmično in dinamično se zlahka prilagaja različnim glasbenim situacijam. Vsako stvar, ki jo napišem, jo tudi izvede brez težav. Ne morem zanikati, da jim v note ne skrijem kakšne zahtevne stvari, ampak jim vse uspe zapeti. Skozi branja besedil razmišljam, katero glasbeno obleko jim bom dal, včasih gledam detajle, drugič pa globalno in me zanima, kam se bo razvila glasbena napetost. Vsa besedila vzljubim in jih brez velikih težav uglasbim,« je zaupal po koncertu.
Patrick Quaggiato
Foto: Andrej Colja
Feri Lainšček je želel tudi v živo srečati pevke in skladatelja: »Zanimalo me je, kdo so te ženske in dekleta, ki tako lepo pojejo. Nekatere skladbe sem slišal prvič in uglasbene so s posebnim občutkom za moje besede. Potrebna je kemija med skladateljem in izvajalcem, da to zaživi, kar se je nocoj zgodilo. Vse te uglasbitve so se posrečile in vse interpretacije so prišle do mene. Spomin na ta večer bo lep …« Ugotavlja, da ga s pevkami in skladateljem povezuje predvsem pristnost, neizumetničenost: »Sestav očitno ne vodi neka želja po uspehu ali uveljavitvi, ampak verjetno želja po občutkih lepega, želja po iskanju nekega smisla, kar je lastno tudi mojemu ustvarjanju. In ustvarjanje je v bistvu iskanje občutkov lepega, iskanje smisla, razmišljanja o tem, kdo si in kam si namenjen, kaj bi rad, kaj si želiš. Človek si na to odgovarja na različnih nivojih, na koncu pa so čustva tista, ki zmagajo.«
Vokalna skupina Vinika se rada odzove na pobude, usmerjene v rast tako pevk kot zborovodij
Konec novembra 2017 se je Vinika udeležila primorskega regijskega tekmovanja odraslih pevskih zasedb in dosegla zlato priznanje. To je po zmagi v kategoriji ženskih zborov na mednarodnem tekmovanju v Azzanu Decimu leta 2008 in dveh zaporednih prvih mestih na regijskih koncertih s tematskimi sporedi Sozvočenja – pri čemer so na drugem tekmovanju leta 2012 postale absolutne slovenske zmagovalke – za skupino eno največjih priznanj, da z leti zorijo in še vedno bogatijo primorski kulturni prostor.
Rade se odzovejo na pobude JSKD, usmerjene v rast tako pevk kot zborovodij. Tako se redno udeležujejo zborovodske šole, najbolj pa so navdušene nad pripravami na Sozvočenja. Za Sozvočenja 2018 na Gradu Dobrovo so zamešale napoj z naslovom Arabeska ljubezni. Dve skladbi sta bili ob tej priliki izvedeni prvič, dve pa noviteti, nastali na pobudo Franke Žgavec: Po lojtrcah je hodiu (goriška ljudska, prir. Hilarij Lavrenčič – noviteta), Moj ljubi potuje (Feri Lainšček/Patrick Quaggiato – neizdano), Dvojina (Feri Lainšček/Patrick Quaggiato – noviteta).
Producentka za vokalno glasbo Mihela Jagodic je ob tej priložnosti v imenu JSKD izročila srebrno plaketo JSKD Franki Žgavec in Vokalni skupini Vinika ter nagrado za nova naročila skladb pri mlajši generaciji slovenskih skladateljev za visoke glasove. To je pripomoglo tudi k rojstvu zadnje novitete, Nevidni orkester (Feri Lainšček/Patrick Quaggiato), ki je bila prvič izvedena prav na jubilejnem koncertu. Pevke in zborovodkinjo je razveselila in počastila s svojo prisotnostjo na koncertu in priznala, da vedno z radovednostjo pričakuje, kaj bodo predstavile na naslednjih Sozvočenjih.
»V zakladnico zborovske glasbe za ženske vokalne sestave so Vinike dodale tehtno zbirko pesmi, ki bodo lahko predstavljale navdih drugim ženskim zborom in spodbudo pri iskanju visoke izvajalske ravni skozi pesmi, ki jih odlikujejo naravnost, svojevrstnost, odprtost in suveren duh sodobne ženske duše,« pa izid zbirke Ptički briegarci pozdravlja muzikologinja Metka Sulič.
TIH VEČER
Srečko Kosovel
Sanjava je vsa pokrajina
kakor ljubezen najina.
Tiho stopava tam doli,
in kakor v sanjah okoli
zgrinja pred nama tisoč se zvezd,
a do nobene ni cest …
Ljubica, pozabiva,
da nama dušo pokriva
trudno telo,
tja brez teles pohitiva,
kjer se ljubezen izliva
v sinje nebo.
NEVIDNI ORKESTER
Feri Lainšček
Ko moj nevidni orkester
začenja večerni program,
se zganejo zidane ladje in mesto potuje drugam.
Z basom, ki nočna je ptica,
nad strehami plešejo sence,
s klavirjem, ki zvezde prižiga,
zvenijo najlepše kadence.
Iz duše gre glas saksofona
v višave brezmejne svobode,
trobente letijo s kometi po tirnicah skrivne usode.
V meglicah na robu spomina
razlega se klic klarineta.
Pozavne dvigujejo glave
Zvedave kot mlada dekleta.
Nad morji vesoljne tišine
dežujejo zvoki kitare.
In boben prepoln je nečesa,
kar čutijo tudi fanfare.
Igra moj nevidni orkester
v veter zapisane note,
še sam se v pesem spreminjam
z dotikom božanske lepote.
