Cork, mesto prijaznih ljudi

Mednarodni zborovski festival Cork: dolgoletna tradicija in samosvoj koncept

 

Od 1. do 5. maja je v mestu Cork na jugu Irske potekal že 65. Mednarodni zborovski festival Cork, ki poleg mednarodnega zborovskega tekmovanja (Fleischmann International Trophy Competition) vključuje še vrsto drugih dogodkov. Nekateri od njih, zlasti tisti nacionalnega pomena, se sicer raztegnejo čez vse leto; samo v tednu po prvem maju pa naj bi bilo letos, tako je povedal umetniški direktor festivala John Fitzpatrick, zaobjetih več kot 5000 sodelujočih, vključenih v 121 pevskih zborov in vokalnih skupin, ki so v drugo največje irsko mesto pripotovali iz 20 evropskih držav. Kar 104 koncerti so se odvijali na 62 prizoriščih v mestu in okolici. Veliko zborovsko dogajanje, ki odmeva po vsej Irski pa tudi širše, evropska zborovska srenja zelo dobro pozna. Pa ne le evropska. Mednarodnega tekmovanja v Corku se zelo pogosto udeležujejo zbori iz ZDA in Kanade, Japonske in Filipinov, dokaj redni pa so tu tudi slovenski predstavniki.

 

Razvejano dogajanje Mednarodnega zborovskega festivala Cork obsega nacionalno in mednarodno tekmovanje, odlično obiskane koncerte v mestu in zaledju, v cerkvah, kapelah in šolah, slavnostni koncert ob odprtju in zaključku, simpozij, delavnice in druge izobraževalne vsebine.

 

V čem se tekmovanje v Corku razlikuje od drugih velikih evropskih tekmovanj

»Mednarodni zborovski festival v Corku se je rodil leta 1954. Ustanovilo ga je lokalno združenje z namenom pritegniti v mesto čim več turistov pa tudi zato, ker so bila 50. leta na Irskem leta ekonomske krize in finančnih težav, tako so želeli v svoje mesto prinesti nekaj mednarodnosti in mu s tem na neki način pomagati.« Tako o začetkih tekmovanja v Corku pripoveduje njegov predsednik, ugledni irski dirigent in muzikolog John Fitzpatrick.

»V 65 letih obstoja se je zgodil izjemen napredek. Če je bil program prvega festivala natisnjen na treh straneh, ima naša letošnja programska knjižica kar 120 strani. Če je prvi festival ponujal le pet koncertov in gostil le štiri tuje zbore, pa so danes te številke bistveno drugačne. Imamo zelo razvejano dogajanje: prirejamo otvoritveno in zaključno slovesnost, nacionalno in mednarodno tekmovanje, koncerte v mestu in zaledju Corka, v cerkvah, kapelah in šolah, gala koncerte, simpozij, delavnice in druge izobraževalne vsebine. Vse to z namenom povezovanja. Želimo si zagotoviti nastope domačim, irskim zborom, hkrati pa gostiti ansamble iz tujine in jim ponuditi še dodatne vsebine, ne zgolj tekmovanja. To je naša vizija, ki ji sledimo že vsa leta.«

Na vprašanje, zakaj irsko tekmovanje ni pristopilo v zvezo šestih najuglednejših evropskih zborovskih tekmovanj, ki se potegujejo za veliko nagrado Evrope, pa predsednik tekmovanja odgovarja: »Raven našega tekmovanja je enakovredna tekmovanjem za veliko nagrado Evrope, razlikujemo pa se od njih v nekaterih ključnih stvareh, pravzaprav v sami zasnovi. Različne države imajo torej različne želje in spodbude, sam nisem pripravljen spreminjati našega koncepta, ker menim, da je za Cork ta najprimernejši.«

Predsednik tekmovanja, ugledni irski dirigent in muzikolog John Fitzpatrick

 

Mednarodnega tekmovanja v Corku se zelo pogosto udeležujejo zbori iz ZDA in Kanade, Japonske in Filipinov, dokaj redni pa so tu tudi slovenski predstavniki.

 

Mestna dvorana v Corku – dvorana z odlično akustiko

 

 

Uspehi slovenskih zborov v Corku

Slovenijo je letos zastopal Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana z dirigentom Ambrožem Čopijem, ki se je v konkurenci enajstih zborov iz Ukrajine, Finske, Švedske, Poljske, Norveške, Nemčije in Irske povzpel na najvišjo stopničko. Strokovna žirija mednarodno priznanih glasbenikov (nemškega dirigenta Georga Grüna, angleškega organista in dirigenta Mervyna Cousinsa, dirigenta in skladatelja iz ZDA Shana Lyncha, domačinke Bernie Sherlock, dirigentke iz Dublina, ter predstavnice Slovenije/Norveške, Urše Lah, ki je tej ugledni strokovni žiriji tudi predsedovala) pa je Ambrožu Čopiju podelila še posebno nagrado za najboljšo sestavo tekmovalnega programa.

V zadnjih desetih letih se je tekmovanja udeležilo pet slovenskih zborov, vsi so bili tako ali drugače nagrajeni. Pred dvema letoma je tam nastopila vokalna skupina Bodeča neža z Vrha svetega Mihaela v zamejstvu v Italiji z dirigentko Matejo Černic in osvojila drugo nagrado. Leta 2014 je Slovenijo zastopal Dekliški zbor sv. Stanislava iz Ljubljane, ki je pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič prejel posebno nagrado za najboljšo izvedbo skladbe živečega avtorja, to je bila Čopijeva Otrok s sončnico. Ista nagrada je dve leti prej pripadla Primorskemu akademskemu zboru Vinko Vodopivec iz Ljubljane, ki je pod vodstvom Primoža Malavašiča med drugim izvedel skladbo Vuojnha Biegga švedskega avtorja Jana Sandströma. Leta 2011 pa se je s prvo nagrado in posebno nagrado za najboljšo izvedbo dela Heinricha Schütza v domovino vrnil APZ Tone Tomšič pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika.

Vsa ta leta glavnino udeležencev predstavljajo zbori skandinavskih držav, Švedske, Norveške in Finske, ki v splošnem veljajo za države z dobro zborovsko tradicijo, kakovostnimi zborovskimi sestavi in odlično zborovsko produkcijo. Tudi letos je bilo tako. Kar šest zborov je pripotovalo iz Skandinavije in prav vsi so odlično zastopali svoje barve. Najboljši med njimi je bil norveški Ženski zbor Univerze v Oslu, ki je za prvonagrajenim zborom ljubljanskega konservatorija zaostal za slabo točko, med njiju pa se je umestil še nemški Zbor Akademije za glasbo in gledališče v Hamburgu. »Raven letošnjega tekmovanja je bila zelo visoka,« je po razglasitvi rezultatov povedala predsednica žirije, Urša Lah. »Bilo je zelo lepo biti Slovenec v tej žiriji. Prav ganjena sem bila, ko so nastopili naši. Seveda pa mora človek ostati objektiven. Slovenske zbore vedno poslušam z enakimi ušesi kot ostale. Tokrat ni bilo težko, ker so bili res najboljši.«

Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana je letos premagal konkurenco in dosegel 1. mesto, dirigent Ambrož Čopi pa je prejel še posebno nagrado za najboljšo sestavo tekmovalnega sporeda.

 

Kako prepričati žirijo, občinstvo, sotekmovalce in organizatorje

Da je predstavnikom ljubljanskega konservatorija k prvi nagradi veliko prinesel že dober izbor programa, priča posebna nagrada. Ambrož Čopi jo je komentiral takole: »Pogosto sodelujem v žirijah različnih tekmovanj, zato dobro vem, kako pomembna je pravilna izbira programa. Biti mora raznolik, pokazati mora obvladovanje različnih stilov, vse to v pičlih dvanajstih predpisanih minutah. Odločil sem se za dvozborni motet renesančnega mojstra Giovannija Gabriellija, dramatično Love’s tempest angleškega romantika Edvarda Elgarja in pa seveda naše slovenske avtorje, Tadejo Vulc s skladbo Sapientia, ki je nastala prav za Komorni zbor KGBL, in Sama Vovka z zadnje čase izjemno popularno Ta na Solbici, ki jo je avtor na mojo pobudo predelal iz ženske različice v mešano. S to skladbo smo pokazali dobro mero igrivosti in hudomušnosti, ki sta program lepo zaokrožili. Kaj je tisto, kar je rezultat prevesilo v našo korist? Zagnanost, predanost, angažiranost in energija mladih pevcev ter njihova sposobnost, da se vživijo v zgodbo, ki jo pripoveduje glasba, te kvalitete so na samem tekmovanju nadgradile naše znanje ter prepričale žirijo in občinstvo, ki nas je nagradilo s stoječimi ovacijami.

Zlasti zadnji dve skladbi, deli slovenskih avtorjev, sta več kot očitno navdušili ne le žirijo in občinstvo, temveč tudi sotekmovalce in organizatorje. Skladbo Sama Vovka je zbor večkrat ponovil na netekmovalnih koncertih in nastopi. Za delo Tadeje Vulc pa je posebno zanimanje pokazal drugouvrščeni zbor iz Hamburga oz. njegov dirigent Cornelius Trantow, ki je z veseljem sprejel v dar CD-ploščo Komornega zbora KGBL z naslovom Credo: Sodobna slovenska sakralna zborovska glasba in istoimensko notno zbirko založbe Astrum, ki vsebujeta tudi skladbo Tadeje Vulc. Morda pa bo njegovo pozornost pritegnila še katera od objavljenih skladb.«

Tekmovalni program Komornega zbora KGBL je obsegal dela Giovannija Gabriellija, Edvarda Elgarja, Tadeje Vulc in pa energično priredbo rezijanske ljudske Ta na Solbici Sama Vovka, že dokazane uspešnice, s katero je, tedaj v ženski različici, prepričal tudi ženski zbor Carmen Manet iz Kranja leta 2017 na 1. Zborovski evroviziji v Rigi.

 

Ob koncu tekmovanja sem za nekaj utrinkov s sklepnega govora poprosila predsednico žirije Uršo Lah: »V svojem govoru sem se želela v prvi vrsti zahvaliti dirigentom. Vsi, ki smo kdaj tekmovali, še kako dobro vemo, da ni enostavno pripeljati zbora na tekmovanje in postaviti svojega dela na ogled in v presojo. Zahvalila sem se izjemno korektnemu občinstvu, ki je spodbujalo vse zbore, tako da so lahko predstavili svoje programe celo bolje, kot so sami verjeli, da zmorejo. Poudarila sem, da so bili zbori silno izenačeni pri predstavitvah in da je bila raven tekmovanja zelo visoka. Poudarila sem tudi stvari, ki bi bile morda lahko še boljše: medsebojno poslušanje, zvočno prilagajanje, usklajevanje … Boljše bi lahko bilo tudi dirigiranje nekaterih dirigentov, ki so zbore pripravili zelo dobro, niso pa na koncu skladb oddirigirali na ta način, da bi pevcem pomagali do boljše zvočna prezence. Hkrati pa sem želela potolažiti tiste, ki so garali za to tekmovanje, zelo dobro odpeli, pa vseeno zaradi tako močne konkurence niso prejeli nobene nagrade.«

Slovensko dirigentko Uršo Lah, ki živi in deluje na Norveškem, zadnja leta vedno pogosteje srečujemo v žirijah najvidnejših zborovskih tekmovanj po svetu. Letos poleti bo na Kitajskem tudi članica žirije Mednarodnega tekmovanja mladih zborovskih dirigentov Hongkong 2019. V ožji predizbor tega dirigentskega tekmovanja sta se uvrstili kar dve slovenski dirigentki, Mateja Černic in Petra Grassi, slednja pa je bila izbrana tudi med 12 finalistov, ki se bodo pomerili od 11. do 15. julija. Zmagovalec tekmovanja bo med drugim izvedel koncert z Zborom Slovenske filharmonije v Vokalnem abonmaju sezone 2019/20.

 

Kaj je tisto, kar v Corku posebej očara

»Poleg že omenjene visoke ravni tekmovanja in dobre organizacije bi rad izpostavil dve kvaliteti tega dogodka,« je iz časovne distance po tekmovanju povedal Ambrož Čopi. »Mestna dvorana v Corku je dvorana z odlično akustiko, kar je prej ko ne redkost na mednarodnih tekmovanjih. Treba pa je upoštevati, da je to velika dvorana s 1000 sedeži; da bi zapolnil njeno prostornino, potrebuje zbor tudi veliko vokalno kapaciteto, sicer se drobne dinamične nianse kaj hitro izgubijo v njenem volumnu. Še bolj kot to pa me je navdušila Irska in njeni ljudje. V zadnjem času sem dvakrat obiskal mesto Derry na severu države. Prepričan sem bil, da so organizatorji tega tekmovanja nekaj posebnega, prisrčni, spodbudni, gostoljubni, z velikim občutkom za to, kako sprejeti gosta in kako poskrbeti zanj. Zdaj sem spoznal, da imajo gostoljubje v sebi Irci kot narod. To smo v Corku doživljali na vsakem koraku, na ulici, v dvorani, povsod. Ti ljudje imajo v sebi nekaj žlahtnega, uglajeno naklonjenost, kar je resnično vredno doživeti.«

Irsko gostoljubje je v zadnjih desetih letih na Festival Cork privabilo pet slovenskih zborov: poleg KGBL še vokalno skupino Bodeča neža, Dekliški zbor sv. Stanislava, Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec in APZ Tone Tomšič. Vsi so bili med nagrajenci tekmovanja.