Glasba s križišča različnih kultur

»Ljubim vaš čudovit slovanski vokal, čudovite naravne glasove in zelo dobro evropsko razmišljanje – v tej mešanici smo si podobni«

Foto: Tamara Domjanič, EC Ljubljana 2021

Mãris Sirmais je veliko ime latvijske zborovske poustvarjalnosti. Je častni član Latvijske akademije znanosti, ta naziv si je pridobil s številnimi nagradami in priznanji na nacionalnih ter mednarodnih tekmovanjih in festivalih. Z Mladinskim zborom Kamēr, ki ga je vodil dve desetletji, je menda osvojil več kot sto mednarodnih priznanj, med njimi Evropski Grand Prix Seghizzi v Gorici in tri zlate medalje na Svetovni zborovski olimpijadi v Xianmenu na Kitajskem. Hkrati z zborom Kamēr je sprejel tudi vodenje Latvijskega državnega zbora, s katerim je izvajal velika vokalno instrumentalna dela Honeggerja, Brittna, Janačka, Stravinskega… in nastopal z umetniki, kot so Vladimir Aškenazi, Gidon Kremer , Tõnu Kaljuste … Trenutno je vodja oddelka za zborovsko dirigiranje na Glasbeni akademiji Jazepsa Vitolsa v Rigi. Slovenska zborovska srenja ga je spoznala leta 2012, ko je sodeloval v žiriji Mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus v Mariboru. Na letošnjem festivalu Europa Cantat je nastopil kot dirigent več kot stočlanskega združenega mladinskega zbora, ki so ga sestavljali nacionalna mladinska zbora Katalonije in Avstrije ter Komorni zbor KGBL in Komorni zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Po nadvse zanimivem in za pevce ter dirigenta napornem nastopu je nastal naslednji pogovor.

Za nastop v Cankarjevem domu ste izbrali pet del iz zakladnice latvijske sodobne zborovske tvornosti. Zbori so se pripravljali že doma, saj ste imeli v Ljubljani za vaje odmerjenega razmeroma malo časa.

Imeli smo samo tri vaje in generalko pred nastopom, uskladiti je bilo treba vse štiri zbore in instrumente, dela je bilo veliko, vendar: vsi štirje zbori so odlični, imajo čudovit zvok, jasen, profesionalen, zelo so muzikalni, to je pravzaprav osnova, da bi lahko dosegli visoko raven izvedbe. Vsi vemo, da so bili zbori v tej kovid situaciji zelo pod stresom, nič ni bilo več normalno, vaje v živo niso bile dovoljene … Ko smo se prvič srečali, smo morali najprej razčistiti nekaj zagat v partiturah. Veliko teh pevcev študira glasbo ali pa ima že veliko pevske kilometrine, tako da smo s tem kar hitro opravili. Študij glasbe je zahtevna zadeva, veliko vlogo igra pri tem ljubezen do petja. Ljubim ves ta trud in prizadevnost, ki žarči iz teh mladih ljudi, zelo so odprti za nova znanja in izkušnje, ko v njih zanetiš ogenj, se požar bliskovito razširi.

Foto: Tamara Domjanič, EC Ljubljana 2021
Foto: Tamara Domjanič, EC Ljubljana 2021

Kako je od blizu videti razvoj latvijske zborovske tvornosti, ki je danes zelo bogata in tehtna?

V Latviji imamo bogato zborovsko tradicijo. V vsaki vasi, v vsakem mestu, majhnem ali velikem imamo po več zborov, imamo tudi tradicionalni pevki festival z dolgoletno tradicijo, ki poteka vsako peto leto. Na njem skupaj zapoje 17 000 pevcev, naslednji bo čez dve leti. To je zelo pomemben zborovski trenutek.

Pravzaprav gre pri nas za podobno pevsko tradicijo kot v Sloveniji, to pri vas zelo cenim. Vem, da skorajda vsak Slovenec prepeva v kakem zboru, pri nas je podobno. Ker imamo močno tradicijo petja in veliko zborov, se med njimi rojevajo tudi novi in novi skladatelji, to je seveda povezano, tako imamo zdaj veliko talentiranih komponistov, mladih pa tudi starejših, ki poskrbijo, da zbori ne pojejo vedno istih pesmi, temveč da vsak od njih lahko oblikuje svoj zaokrožen, izviren koncertni repertoar. Če pa govoriva o zvoku zborov in razumevanju naše zborovske glasbe … Latvija leži na križišču različnih kultur: dobro poznamo nemško natančnost, dovolj dolgo smo bili pod njihovo prevlado, da smo se od njih nekaj naučili. Poznamo skandinavsko zadržanost, mejimo na Finsko in Estonijo, in zelo dobro poznamo rusko čustvenost – v Rigi, recimo, živi 50 odstotkov rusko govorečega prebivalstva, njihov temperament nam je blizu. Skozi stoletja so se vsi ti elementi povezali  in oblikovali značaj latvijskega naroda in njegove kulture, seveda tudi glasbe. Mislim, da nekaj podobnega velja tudi za Slovenijo, ljubim vaš čudovit »slovanski« vokal, ki je bolj slovanski od našega, imate čudovite naravne glasove in zelo dobro »evropsko« razmišljanje. V tem»miksu« smo si podobni.

Foto: Tomaž Črnej, EC Ljubljana 2021

Kateri so razlogi, da je vaš izbor oblikovalo prav teh pet skladb oz. teh pet avtorjev?

Skladbe mladega latvijskega skladatelja Jēkabsa Jančevskisa nismo izvedli, tako sem se odločil zaradi pomanjkanja časa, ki smo ga imeli na razpolago za vaje. Prvotno je bilo mišljeno, da bomo skladbe izvajali s polovično zasedbo zbora, ko je padla odločitev, da dela izvede celoten zbor, sem delo Jančevskisa odložil.  Program, ki sem ga izbral, je koncentrat latvijske sodobne zborovske tvornosti, to so dela znanih in cenjenih skladateljev. Pēteris Vasks je »zaščitni znak« Latvije, kot je recimo Arvo Pärt za Estonijo ali Lojze Lebič za Slovenijo. Ēriks Ešenvalds je naslednje pomembno ime, zelo cenjeno v Ameriki, pa tudi v starem svetu. Raimonds Tiguls je trenutno zelo popularen v Latviji.  Skladbo Moonlight sound design trenutno veliko izvajajo v ZDA. Ta v izvirniku vključuje hang, metalni ročno izdelan inštrument, ki pa ga je težko uglasiti, zato sem se raje odločil za drugo verzijo skladbe, ki vključuje orgle. Moj državni zbor že 22 let organizira glasbeni festival, ki poteka v drugi polovici avgusta. Na tem festivalu že tradicionalno pripravim z zborom koncert novih del, domačih in tujih, ki jih prav za to priložnost naročimo pri skladateljih. Eden teh je Valts Pūce, ki je svojo skladbo Psalmu Bortnīca napisal za Latvijski državni zbor in pri nas zelo znano skupino Da gamba, ki vključuje dva električna violončela. Moram priznati, da sta bili tudi vaši čelistki odlični. Skladba vključuje elemente rock glasbe, zanimiva je, nezahtevna, jasna, nekoliko asociira na dela Carla Orffa, predvsem glede dinamike in tempov.

Foto: Tamara Domjanič, EC Ljubljana 2021

Ali ste z izvedbo zadovoljnji? Kako so se izkazali mladi slovenski, avstrijski in katalonski pevci?

Sem, zadovoljen sem. Največje veselje mi predstavlja sam proces, vaje, to mi da največ zadovoljstva. Seveda se je na koncertu prikradlo nekaj napak, a nič hudega. Obožujem občutek pevcev, njihovo zavzetost in ljubezen. Zdaj niso normalni časi za zborovsko petje, vesel sem, da smo lahko nastopili v živo. Pogrešamo druženje, objeme in poljube, našo normalno zborovsko rutino – vaje in nastope, to je pomembnejše od perfekcije.

Foto: Tamara Domjanič, EC Ljubljana 2021