Izjemna dirigentska imena v novi sezoni Slovenske filharmonije, nocoj pa z enim najbolj priljubljenih oratorijev slovo od stare

Risto Joost, Peter Dijkstra, Tõnu Kaljuste, Grete Pedersen, Bart Van Reyn – to so le nekatera od dirigentskih imen, ki jih bomo lahko od blizu doživeli v novi abonmajski sezoni Slovenske filharmonije. Pod njihovo taktirko bodo izvedena velika glasbena dela, kot so Stvarjenje Josepha Haydna, Rekviem Alfreda Schnittkeja, Miserere Arva Pärta, znameniti moteti Johanna Sebastiana Bacha, Mozartovi Simfonija št. 41 v C-duru in Maša v c-molu, Snežni večer Francisa Poulenca ter Maša za dvojni zbor Franka Martina.

Ob njih nam bodo v Pretežno vokalnem ciklu Lorenzo Donati, Anastasija Kildiša, Helena Fojkar Zupančič in Jerica Bukovec v svojih interpretacijah predstavili tuje in domače zborovske bisere Williamsa, Purcella, Pizzettija, Gesualda, Sandströma, Tormisa, Stravinskega, Palestrine, Lauridsena, Donatija, Kreka, Močnika, Lebiča, Tadeje Vulc, Nine Šenk in Bojane Šaljić Podešva ter manj znane skladbe iz bogate latvijske zborovske zakladnice skladateljev Vasksa, Selickisa Garūte, Jančevskisa, Ešenvaldsa, Dubre, Plakidisa, Zaļupeja in Ramiņša.

Izbrana dela nas bodo po zborovskem zemljevidu sveta vodila ob petkih v Dvorani Marjana Kozine Slovenske filharmonije in Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Redkokdaj imamo tako izvrstno in dragoceno priložnost v eni sezoni v živo doživeti toliko izjemnih dirigentov in tokrat je res ne kaže zamuditi!

Spregledati prav tako ne gre nocojšnjega sklepnega koncerta sezone, poimenovanega Na ognjenem vozu, z enim najmogočnejših in najbolj priljubljenih oratorijev, Mendelssohnovim Elijo. Skozi intenzivno dramatičnost glasbenega dela in svetopisemskega besedila Stare zaveze nas bodo ob 19.30 v Dvorani Marjana Kozine popeljali Zbor in Orkester Slovenske filharmonije, solisti basist Magne Fremmerlid, sopranistka Mojca Bitenc, altistka Nuška Drašček in tenorist Gregor Ravnik pod dirigentskim vodstvom Ragnarja Rasmussena, ki je o svojem doživljanju Mendelssohnovega Elije povedal: »Pri glasbi gre za komunikacijo, in Mendelssohnov Elija je glasbena pripoved v najboljšem pomenu te besede. Od izvajalcev terja popolno predanost – od nežnega šepeta do mogočnega besnenja. V našem času, ki ga zaznamujejo razdeljenost, polarizacija in »lažne novice«, nam ta oratorij morda lahko kaj pove tudi o nevarnostih čaščenja lažnih estetskih idolov.«

Vabljeni k vpisu abonmajev Slovenske filharmonije nove sezone, podrobnejša predstavitev ciklov VIP – Vokalno-instrumentalni program in PVC – Pretežno vokalni cikel pa v nadaljevanju.

VOKALNO-INSTRUMENTALNI PROGRAM – Zven sožitja

VIP 1 – Koncert ob odprtju nove sezone: Stvarjenje

15. september 2022 ob 19.30

Gallusova dvorana, Cankarjev dom

Zbor in Orkester Slovenske filharmonije

Bart Van Reyn, dirigent

Liesbeth Devos, sopran

Peter Gijsbertsen, tenor

James Newby, bariton

Joseph Haydn: Stvarjenje, Hob. XXI:2

Nova sezona Slovenske filharmonije se bo začela z oratorijem Stvarjenje Josepha Haydna, ki v glasbenem jeziku podaja svetopisemsko zgodbo o stvarjenju sveta. Libreto za eno največjih vokalno-instrumentalnih mojstrovin vseh časov je napisal baron Gottfried von Swieten. S tem monumentalnim delom je Haydn združil različne glasbene smernice 18. stoletja in začrtal pot romantičnemu oratoriju. Zboru in Orkestru Slovenske filharmonije se bodo na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma pridružili dirigent Bart Van Reyn, sopranistka Liesbeth Devos, tenorist Peter Gijsbertsen in baritonist James Newby.

VIP 2: V skrivnosti

4. november 2022 ob 19.30

Predkoncertni pogovor ob 18.30

Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonija

Zbor in instrumentalni ansambel Slovenske filharmonije

Tõnu Kaljuste, dirigent

Alfred Schnittke: Rekviem

Arvo Pärt: Miserere*

* Prvič v Sloveniji

Z vprašanji o življenju in smrti ter krivdi in odpuščanju se je človek srečeval skozi vso zgodovino, besedila na to tematiko pa so navdihovala številne skladatelje. Sodobnejši glasbenoustvarjalni pristopi pomagajo to vsebino prikazati še na nekoliko bolj tenkočuten način, ki se v prepletu z mističnostjo evropskega severovzhoda izrazito kaže v delih Alfreda Schnittkeja in Arva Pärta.

VIP 3: Razkošno in »Bachavo«

27. januar 2023 ob 19.30

Predkoncertni pogovor ob 18.30

Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonija

Zbor in Orkester Slovenske filharmonije

Grete Pedersen, dirigentka

Johann Sebastian Bach:

Komm, Jesu, komm, BWV 229

O Jesu Christ, mein’s Lebens Licht, BWV 118

Brandenburški koncert št. 5 v D-duru, BWV 1050

Jesu, meine Freude, BWV 227

Der Geist hilft  unser Schwachheit auf, BWV 226

Singet dem Herrn  ein neues Lied, BWV 225

Johann Sebastian Bach je s svojo ustvarjalno veličino dal glasbeni umetnosti izjemen pečat. Brez njega si ne moremo predstavljati nadaljnjega teka glasbene zgodovine. Njegovo mojstrstvo se kaže v vseh kompozicisjkih pristopih, ki jih je znal nadgraditi s simbolno kombinacijo tonov, številk in črk. Posebno globino dajejo njegovi glasbi teološke vsebine, zato ne presenča, da veljajo Bachova dela za nekakšno glasbeno Biblijo, njegovi moteti pa za biser duhovne vokalne glasbe.

VIP 4: Dih in duh orienta

14. april 2023 ob 19.30

Predkoncertni pogovor ob 18.30

Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonija

Zbor in instrumentalni ansambel Slovenske filharmonije

Lorenzo Donati, dirigent

Jure Počkaj, bariton

Igor Stravinski: Maša

Lorenzo Donati: Orient express

Programski izbor dirigenta in skladatelja Lorenza Donatija predstavlja most med evropskim Vzhodom in Zahodom, ki je danes žal resno ogrožen. Čeprav je Stravinski izhajal iz ortodoksne krščanske tradicije, je ob stiku z Mozartovimi mašnimi uglasbitvami dobil velik navdih. Popotovanje prek Evrope v besedi in glasbi se nam ponuja v Donatijevem delu Orient express na besedilo Oscarja Wilda, ki je nastalo kot projekt povezovanja narodov.

VIP 5: Med zemljo in nebom

9. junij 2023 ob 19.30

Predkoncertni pogovor ob 18.30

Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonija

Zbor in Orkester Slovenske filharmonije

Risto Joost, dirigent

Mojca Bitenc, sopran

Nuška Drašček Rojko, mezzosopran

Martin Sušnik, tenor

sopran naknadno

bariton naknadno

Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št. 41 v C-duru, K. 551

Wolfgang Amadeus Mozart: Maša v c-molu, K. 427

Lahko bi rekli, da je bilo Mozartovo življenje razpeto med zemljo in nebom. Enako nas tudi njegova glasba, pa naj gre za simfonijo, koncert, opero ali sakralno delo, dviguje do neslutenih višav, v bližino božanskega. Veliko Mašo v c-molu je Wolfgang komponiral, ko se je preselil na Dunaj in se poročil s Konstanco. Prva izvedba je bila v Salzburgu, kjer je njegova soproga pela zahtevno sopransko vlogo.

VPIS ABONMAJEV Slovenske filharmonije 2022/23

PRETEŽNO VOKALNI CIKEL – Na krilih besed

PVC 1: Spogledovanje s časom

21. oktober 2022 ob 19.30

Predkoncertni pogovor ob 18.30

Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonija

Zbor Slovenske filharmonije

Helena Fojkar Zupančič, dirigentka

Uroš Krek: Lirična suita

Ralph Vaughan Williams: Tri Shakespearove pesmi

Uroš Krek: Samotno ugibanje; Čelo in zarja

Ildebrando Pizzetti: Cade la sera; Il giardino di Afrodite; Piena sorgeva la luna

Uroš Krek: Vester, Camenae

Tadeja Vulc: Lass keine stund; Sine sole nihil sum

Damijan Močnik: Jerusalem

Uroš Krek: Šamenari Jožo; Vöra bije; Škrinja orehova

Uroš Krek je eden najprepoznavnejših slovenskih skladateljev 20. stoletja. Ob obsežnem opusu za godala je izreden tudi njegov prispevek k zborovski glasbi. Od izvajalcev zahteva visoko poustvarjalno raven, obenem pa s svojim glasbenim jezikom poslušalca ne pusti ravnodušnega. V njegovi glasbi se izraža kozmopolitska drža, povezana z ljudsko motiviko. Prepletenost Krekovih skladb z deli dveh skladateljev s preloma 19. in 20. stoletja ter sodobnimi slovenskimi ustvarjalci naj osvetli njegovo veličino.

PVC 2: Črno in belo

18. november 2022 ob 19.30

Predkoncertni pogovor ob 18.30

Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonija

Zbor Slovenske filharmonije

Lorenzo Donati, dirigent

Lorenzo Donati: Noche

Henry Purcell: Hear my prayer, o Lord

Carlo Gesualdo: O vos omnes

John Tavener: The Lamb

Lorenzo Donati: The ancient bard*

Sven-David Sandström: Hear my prayer, o Lord

James MacMillan: Miserere

Lorenzo Donati: Cantando Miserere**

Giovanni Pierluigi da Palestrina: Sicut cervus

Arvo Pärt: Morning star

Morten Lauridsen: Soneto de la noche

Lorenzo Donati: Sicut cervus

* Prvič v Sloveniji

** Prva izvedba

Sodobni italijanski skladatelj in dirigent Lorenzo Donati si je program zamislil kot soočenje kontrastnih glasbenih izrazov s skupno duhovno in čustveno substanco. Dve vodilni misli, »Popolnoma me operi moje krivde« in »Čisto srce mi ustvari«, ki sta vzeti iz Psalma 51, kažeta na bistvo človekovega boja z lastno sebičnostjo. Gre za čudovit izbor raznovrstne zborovske glasbe, stare in sodobne. Koncert, ob katerem se bomo lahko zazrli vase.

PVC 3: Baltski izbor za zbor

2. december 2022 ob 19.30

Predkoncertni pogovor ob 18.30

Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonija

Zbor Slovenske filharmonije

Anastasija Kildiša, dirigentka

Pēteris Vasks: Zīles ziņa

Andrejs Selickis: Radi mani, ak Dievs*; O Crux Christi*

Lūcija Garūta: Mūsu Tēvs debesīs*

Jēkabs Jančevskis: Mater amabilis*

Ēriks Ešenvalds: Only in sleep

Pēteris Plakidis: Izkal pakavu; Zeme*

Rihards Zaļupe: Sauciens vējā*

Andrej Makor: Paisaje

Ambrož Čopi: Tišina

Lojze Lebič: Tihi gaj

Andrej Makor: Gospodi Iisuse; Spasenie sodelal

Črt Sojar Voglar: Bogorodice Devo

* Prvič v Sloveniji

Vsaj v taki meri, kot velja rek, da smo Slovenci pevski narod, velja to za Latvijce. Na to, kakšen pomen ima petje v njihovi kulturi, kaže Latvijski festival pesmi in plesa, ki v svetovnem merilu velja za največji zborovski dogodek in je od leta 2008 del Unescovih mojstrovin ustne in nesnovne dediščine. Vse to se na najvišji ravni odraža tudi v njihovi zborovski ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. V svet bogate zakladnice latvijske zborovske glasbe nas bo uvedla odlična mlada dirigentka, zmagovalka 2. mednarodnega tekmovanja za zborovske dirigente Aegis carminis 2021 v Kopru.

PVC 4: Vse, kar ljubi …

17. februar 2023 ob 19.30

Predkoncertni pogovor ob 18.30

Zbor Slovenske filharmonije

Jerica Bukovec, dirigentka

Tomaž Sevšek, orgle

Franci Krevh, Matevž Bajde, tolkala

Bojana Šaljić Podešva: In mo(n)do numerico

Veljo Tormis: Raua needmine

Nina Šenk: novo delo*

Lojze Lebič: V tihem šelestenju časa

* Prva izvedba

Kar je resnično, ne more biti ogroženo. Neresnično ne obstaja.

(Iz knjige Tečaj čudežev)

Dve skladateljici, dva skladatelja. Dve različni generaciji.

Igra sožitja, sodelovanja, preporoda, časa. 

Moč ustvarjanja, moč modrosti.

Tukaj in zdaj, vsak s svojo zgodbo. 

Za lepoto in radost trenutka, lepši in srečnejši svet.

Vse, kar ljubi, je resnično, je neskončno.

PVC 5: Dialog

17. marec 2023 ob 19.30

Predkoncertni pogovor ob 18.30

Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonija

Krešimir Stražanac, basbariton

Doriana Čakarova, klavir

Franz Schubert: Labodji spev, D 957

Gustav Mahler: Pet pesmi na besedila Friedricha Rückerta

»Pod zgornjim naslovom so številnim prijateljem skladateljeve klasične muze ponujeni zadnji cvetovi njegovega plemenitega duha. To so skladbe, ki jih je napisal avgusta 1828, tik preden je zapustil ta svet. Dela, ki na najbolj dokončen način razglašajo vrhunsko naravo njegovega mojstrstva.«

(Založnik Tobias Haslinger, 31. januar 1829, Wiener Zeitung)

Pet Mahlerjevih pesmi na besedila Friedricha Rückerta je izraz njegovih najintimnejših čustev. Nastale so v mirnem okolju Majernika na Koroškem, kjer je imel skladatelj skromno poletno zatočišče.

PVC 6: K sebi, v neznano

26. maj 2023 ob 19.30

Predkoncertni pogovor ob 18.30

Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonija

Zbor Slovenske filharmonije

Peter Dijkstra, dirigent

Tomaž Sevšek, orgle

John Tavener: Pesem za Ateno

James MacMillan: Cantos sagrados

Francis Poulenc: Snežni večer

Frank Martin: Maša za dvojni zbor

Program koncerta povzema kompleksnost človekovih strahov. V delu Cantos sagrados skladatelj obravnava t. i. teologijo osvoboditve, ki je nastala iz težkih socialnih razmer na južnoameriški celini. Soočenja s svetom, številnimi izzivi, pa tudi soočenja s samim sabo, morda pretirano samokritičnostjo, lahko predstavljajo veliko oviro na poti do cilja. Maša za dvojni zbor Franka Martina je celih štirideset let tako rekoč ležala v predalu. Skladatelj jo je predal založniku šele deset let pred svojo smrtjo, danes pa je to eno najbolj priljubljenih zborovskih del.

VPIS ABONMAJEV Slovenske filharmonije 2022/23

O Zboru Slovenske filharmonije

Začetek organiziranega zborovskega udejstvovanja na Slovenskem je mogoče poiskati v delovanju predhodnic Slovenske filharmonije. Tako vemo, da je lasten vokalni sestav imela že Filharmonična družba in z njim oblikovala koncerte od konca 18. stoletja naprej. V 19. stoletju, v času močnih narodnostnih teženj, je svoj zbor, katerega člani so z uspehom nastopali že tudi v tujini, ustanovila osrednja slovenska glasbena organizacija Glasbena matica. Po drugi svetovni vojni in razpustitvi Glasbene matice je zbor ponovno zaživel kot del Slovenske filharmonije. Leta 1976 se je profesionalna zborovska tradicija za nekaj časa prekinila, in sicer vse do leta 1991, ko je bil kot društvo posebnega družbenega pomena na novo ustanovljen poklicni sestav Slovenski komorni zbor, ki od leta 1998 deluje v okviru Slovenske filharmonije.

Zbor je kar dve desetletji vodil Mirko Cuderman, od leta 2012 do danes pa so se kot umetniški vodje zvrstili Martina Batič, Borut Smrekar in Gregor Klančič. Poleg najvidnejših slovenskih dirigentov so ga vodili tudi številni ugledni mednarodni umetniki, kot so Eric Ericson, Tõnu Kaljuste, Grete Pedersen, Kaspars Putniņš, Günther Theuring in Stephen Layton. Zbor v sklopu svojih abonmajskih ciklov pripravlja koncerte, na katerih izvaja a cappella in vokalno-instrumentalno glasbo, ter redno sodeluje pri izvedbi vokalno-instrumentalnih del z Orkestrom Slovenske filharmonije. Kot edini poklicni koncertni vokalni sestav v Sloveniji se v veliki meri posveča ohranjanju domače glasbene dediščine. Od leta 2016 je Zbor Slovenske filharmonije član Evropskega združenja profesionalnih pevskih zborov TENSO.

O Orkestru Slovenske filharmonije

Orkester Slovenske filharmonije se lahko skupaj s svojimi predhodnicami (Academio Philharmonicorum, Filharmonično družbo in prvo Slovensko filharmonijo) pohvali z bogato tradicijo, kar ga uvršča med najstarejše podobne institucije v Evropi. Njegove korenine segajo v leto 1701, ko so domači plemiči po zgledu italijanskih družb ustanovili Academio Philharmonicorum, katere osrednji namen je bil spodbujanje glasbene umetnosti. Njeno delo je v času prevlade meščanstva nadaljevala Filharmonična družba (1794), ki je slovela kot ena bolje organiziranih v Srednji Evropi, zato ne preseneča, da so njeno častno članstvo med drugimi sprejeli tudi Joseph Haydn, Ludwig van Beethoven, Niccolò Paganini in Johannes Brahms. Kot glavni cilj si je Filharmonična družba zadala izvajanje instrumentalne glasbe, s čimer so bile začrtane smernice sodobnega simfoničnega orkestra. 

Ta je z vso polnostjo zaživel leta 1947, ko je bila ustanovljena Slovenska filharmonija. Obudila je bogato koncertno življenje, ki ga je v prejšnjem stoletju in pol zaznamovala Filharmonična družba. Orkester je nenehno rastel, za kar so bili odločilnega pomena najprej domači stalni dirigenti, med temi gre posebna veljava Samu Hubadu, Urošu Lajovcu in Marku Letonji, potem pa tudi številni slavni dirigentski gostje kot Carlos Kleiber, Riccardo Muti, Charles Dutoit in Daniel Harding ter solisti največjega mednarodnega slovesa.

Orkester je sprva nastopal v matični dvorani Slovenske filharmonije, od leta 1982 pa pripravlja redne koncerte v kulturnem in kongresnem centru Cankarjev dom. Ljubljanskemu občinstvu ponuja raznolike abonmajske cikle, ki vključujejo standardni orkestrski repertoar 18. in 19. stoletja ter tudi najsodobnejšo glasbo in glasbo starejših slogovnih obdobij, s čimer glasbeniki dokazujejo svojo vsestranskost. Združuje najboljše domače glasbenike, ki so se jim po letu 1990 pridružili številni izstopajoči tuji instrumentalisti. Domače uspehe in močno tradicijo so lahko spoznala tudi tuja okolja – v zadnjih desetletjih so turneje in gostovanja Orkester Slovenske filharmonije vodili v najprestižnejše dvorane in na odmevne festivale po celem svetu. Od leta 2019 je Orkester Slovenske filharmonije tudi rezidenčni orkester Festivala Ljubljana.