Konec novembra se je Kamnik s celovečernim koncertom poklonil 10. obletnici smrti cenjenega meščana, umetnika in pedagoga Sama Vremšaka. Spominski koncert, na katerem so predstavili del bogatega skladateljevega opusa za zborovske sestave, so sooblikovali domači moški PSPD Lira Kamnik, koprski MePZ Obala in Slovenski komorni zbor. Ganljiv večer je izzvenel v duhu izjemnega spoštovanja, ki ga je Samo Vremšak užival v domačem okolju in v glasbeno-akademskih krogih.
Koncert njegovih zborovskih del in samospevov bo v nekoliko drugačni zasedbi na sporedu tudi 4. februarja 2015 ob 20. uri v Viteški dvorani v Križankah v Ljubljani. Nastopili bodo Slovenski komorni zbor, dir. Martina Batič, Mešani pevski zbor Obala Koper, dir. Sebastjan Vrhovnik, Vremšakove samospeve pa bomo lahko slišali v izvedbi sopranistke Štefice Stipančević ob klavirski spremljavi Aleksandre Potisk. Zadnji koncert iz ciklusa Jesensko tiho pa se bo odvil 7. februarja 2015 ob 19. uri v atriju Središča Rotunda v Kopru v izvedbi moškega zbora Lira Kamnik, Komornega zbora Akademije za glasbo in MePZ Obala Koper.
Samo Vremšak
Kamničanu Samu Vremšaku je bila ljubezen do glasbe položena v zibelko, po svojem očetu je prevzel tudi dirigiranje kamniškemu prvemu slovenskemu pevskemu društvu Lira, moškemu zboru, ki ga je vodil več kot tri desetletja. Pevci se ga spominjajo kot izredno doslednega dirigenta, ki se jim je v celoti posvečal, tudi individualno. Svoje bogato znanje iz vokalne tehnike – Samo Vremšak namreč ni bil le izjemno ploden skladatelj in pedagog, pač pa tudi koncertni pevec baritonist – je neutrudno prenašal na člane zbora, kar se je poznalo na kakovosti sestava, ki ga je ponesel na zavidljivo raven.
Iz kompozicije je diplomiral leta 1956 z izvedo I. stavka Simfonije za veliki orkester, štiri leta kasneje pa pri prof. Adu Darianu še iz solopetja. Bil je član Društva slovenskih skladateljev, kompozicijsko je ustvarjal na simfoničnem, komornem in zborovskem področju. Večina zborovskih skladb je bila objavljena v reviji Naši zbori. Samo Vremšak, nosilec Gallusove plakete, je znanje predajal osnovnošolcem, dijakom Srednje glasbene šole v Ljubljani in študentom Akademije za glasbo, kjer je bil predstojnik oddelka za kompozicijo. Bil je tudi svetovalec za glasbo pri Zvezi kulturnoprosvetnih organizacij Slovenije in vodil zbor Slovenske filharmonije. Življenjsko pot je sklenil leta 2004, prav tako v Kamniku. Zaradi njegove osebnosti in bogate zakladnice instrumentalnih, pa tudi zborovskih del, je spomin nanj v Kamniku še vedno zelo živ. Ob deseti obletnici skladateljeve smrti se je tako porodila misel o pripravi celovečernega koncerta v njegov spomin, ki ga je podprl tudi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Občina Kamnik in ostali podporniki.
Številno občinstvo je najprej prisluhnilo sklopu ljudskih pesmi v Vremšakovi priredbi, v zadnjem delu koncerta pa Vremšakovim uglasbitvam besedil slovenskih pesnikov. Najprej so se predstavili domači pevci PSPD Lira Kamnik z umetniškim vodjem prof. dr. Andrejem Missonom. Najstarejše slovensko pevsko društvo Lira, ki deluje že od leta 1882, še vedno ostaja zvesto gojenju ljubezni do slovenske ljudske pesmi. Predstavili so koroško Bom pa zlezel na češnjo, ljudsko Voznico, lužiškosrbsko Mjej ty dobru noc, Vremšakovo Zasuta usta na Balantičevo besedilo, koroško ljudsko Ko bi Zilo noj Dravco … in idrijsko ljudsko Ženka mi v goste gre. Izjemno doživeto izvedbo je obogatil solo Primoža Krta.
Drugi sestav, ki je oblikoval spominski koncert, je bil Mešani pevski zbor Obala Koper. Zbor deluje pod umetniškim vodstvom Sebastjana Vrhovnika, Kamničana, sicer docenta na ljubljanski Akademiji za glasbo, ki je v mladih letih tudi užival sadove Vremšakovega pedagoškega dela. Koprski pevci so se predstavili s sklopom ljudskih pesmi, ki jim dajejo poseben pečat sopranski solo vložki – pri ljudski iz Jeruzalema Ena ptička priletela solo Danijele Škergat Toškan, pri ljudski iz Dragotincev Jas sem hodila na Vogrsko uvodni solo Maruše Bogataj, pri ljudski iz Roža Pojdam u Rute pa sopranski solo Emanuele Bertok Valečič. Zbor je zapel še ljudsko iz Roža V hartlcu rastejo rože lape in prekmursko ljudsko Marko skače.
Večer, ki sta ga spretno in tenkočutno povezovala Barbara Božič in Tone Ftičar, je sklenil Slovenski komorni zbor z umetniško vodjo Martino Batič. Svoj koncertni sklop so pričeli z naslovno skladbo spominskega koncerta Jesensko tiho s Kosovelovim besedilom, nadaljevali z Minattijevo Na večer, Malijevo Željo in Kozakovo Žanjico. Strast za glasbeno ustvarjanje in poustvarjanje je Samo Vremšak prenesel tudi na dve hčerki in sina. Boris Vremšak, tudi pevec v Slovenskem komornem zboru, tako sledi očetovim stopinjam. Zbor je predstavil njegovo Balado na Kosovelovo besedilo in Svet je kakor ringa raja na besedilo Anje Štefan. Koncert se je sklenil s Pavčkovo Romarsko pesmijo.
Glasbeno druženje je izzvenelo sodobno in izvirno, kar je sicer temeljna značilnost Vremšakovega ustvarjanja. Pri priredbah slovenskih ljudskih napevov si je upal stopiti iz ustaljenih harmoničnih okvirov. Zagotovo mu prav to daje poseben pečat, aktualnost tudi danes in posledično neminljivost.
Lira Kamnik, dir. Andrej Misson
MePZ Obala Koper, dir. Sebastjan Vrhovnik
Slovenski komorni zbor, dir. Martina Batič
