Kot vsako leto januarja je tudi letos Javni sklad RS za kulturne dejavnosti razglasil prejemnike priznanj za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture za leto 2021.
Med letošnjimi prejemniki najvišjih državnih priznanj za področje ljubiteljske kulture v Sloveniji sta tudi Franjo Murko, vsestranski kulturni ustvarjalec in organizator, še posebej zavezan glasbi in petju, ki prejme srebrno plaketo za dolgoletno delo na področju ljubiteljske kulture in kulturnega sodelovanja v Slovenj Gradcu, in Jasna Žitnik Remic, ki prejme zlati znak za dolgoletno prizadevno in navdihujoče ustvarjalno delo, dosežke ter inovativne pristope na področju vokalne glasbe.
Komisija je tokrat najvišje priznanje, zlato plaketo za življenjsko delo, namenila akademski kiparki Dragici Čadež Lapajne, ki je poleg izjemne avtorske ustvarjalnosti na področju kiparstva slovenski kulturni prostor zaznamovala tudi s predanim pedagoškim, kulturno-vzgojnim in mentorskim delom, neprecenljiv pa je tudi njen prispevek na področju razvoja in uveljavitve keramike kot umetniškega izraznega sredstva. Srebrne plakete bodo poleg Franja Murka prejeli še Marina Cernetig, predana kulturnica, ki skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in slovenskega jezika v Benečiji, Radovan Čok, vsestranski filmski ustvarjalec – subtilni raziskovalec svetlobe in scenske osvetlitve, ter Lučka Maria Peterlin, avtorica gledaliških in radijskih besedil, kulturna organizatorka, pedagoginja in gledališka mentorica v slovenski skupnosti v Italiji.
Za priznanja se je potegovalo 40 predlaganih kandidatov in kandidatk, ki pomembno (so)ustvarjajo na področju ljubiteljske kulture v svojem lokalnem ali širšem okolju. O prejemnikih je odločala strokovna komisija, ki jo sestavljajo predsednik dr. Tomaž Simetinger ter člani mag. Marko Rupel, mag. Marijana Kolenko, Andreja Koblar Perko in dr. Inge Breznik. Svečana podelitev priznanj je zaradi razmer z januarja prestavljena na poznejši čas, datum dogodka bo še objavljen.
Iz utemeljitev priznanj:
FRANJO MURKO
Srebrna plaketa za dolgoletno vsestransko delo na področju ljubiteljske kulture in kulturnega sodelovanja v Slovenj Gradcu
Slovenj Gradec že od sredine šestdesetih let dalje velja za sinonim majhnega kulturnega središča, ki utrip sodobnega življenja zna povezati z dediščino bogate kulturno-zgodovinske tradicije.
Vrsta zaslužnih za kulturni razvoj kraja v zadnjih desetletjih je dolga, a so med njimi vendarle posamezniki, ki zaradi svojega neusahljivega entuziazma izrazito izstopajo, saj presegajo običajni in velikokrat pričakovani okvir profesionalnega angažmaja in ljubiteljskega udejstvovanja, ko na številnih področjih odtiskujejo neizbrisen avtorski pečat.
Mednje že desetletja dolgo sodi vsestranski kulturni ustvarjalec in organizator Franjo Murko, ki je v srcu najstarejšega predela spomeniško zaščitenega mestnega jedra na Meškovi ulici preživel svoje otroštvo in preživlja svoja zrela leta. Glasbi in petju je zavezan od otroških let.
Leta 1975 je sodeloval pri ustanovitvi mešanega pevskega zbora pri Kulturnem društvu Slovenj Gradec pod vodstvom Jožeta Leskovarja, leta 1977 pa je bil med ustanovitelji slovenjgraškega Okteta Korotan pod vodstvom Toneta Gašperja, zvest mu je ostal tudi po letu 1982, ko se je preimenoval v Oktet Lesna, in to vse do danes. Kot član Okteta Lesna je s pesmijo ime Slovenj Gradca ponesel širom po svetu in ga postavil v središče kulturnega življenja domačega kraja.
Oktet je vselej nepogrešljivo sooblikoval kulturno življenje domače občine in koroške krajine. Ponosni na domači kraj so se, če so le zmogli, odzvali vsakemu vabilu in nastopili na mnogih prireditvah, koncertih, obletnicah, ob slavnostnih priložnostih in ob uspehih svojih sokrajanov, z voščili ob pomembnih jubilejih podjetij, skupin ali posameznikov. Svojo pesem so ponesli širom sveta. Z »oktetovci« bi tako letos praznovali že preko 40 let delovanja.
S svojim tenkočutnim posluhom za žlahtno predivo kulturne dediščine in tradicije je bil med prvimi v lokalnem okolju, ki so v novejšem času prepoznali zaradi nesrečnih, zgodovinsko pogojenih okoliščin dalj časa odrinjene in v nekaterih obdobjih celo zamolčane vrednote. Mednje sodi tudi spomin na genialnega mojstra poznoromantičnega samospeva in čudovito samosvojo osebnost findesieclovskega Dunaja, v Slovenj Gradcu rojenega skladatelja Huga Wolfa.
S spoštovanjem do slehernega kulturnega prizadevanja je v letih od 1980 do 1982 predsedoval Kulturnemu društvu Slovenj Gradec, ki je v tem času doseglo nov zagon in pridobilo trdno organizacijsko strukturo, ki je rasla z zagotavljanjem potrebne infrastrukture in enakomernim razvojem tradicionalnih dejavnosti.
Zadnjih 15 let je gospod Franjo Murko tudi predsednik Zveze kulturnih društev Slovenj Gradec. Zveza trenutno združuje 21 kulturnih društev Mislinjske doline. V času njegovega predsedovanja je ZKD Slovenj Gradec postala prepoznaven promotor in povezovalec vseh ljubiteljskih ustvarjalcev, obenem pa je bila tudi gonilna organizatorska sila dogodkov in kulturnih prireditev v širši lokalni skupnosti. Med letoma 2014 in 2018 je bil aktiven član predsedstva Zveze kulturnih društev Slovenije in je še vedno predsednik nadzornega odbora ZKDS.
Franjo Murko se je z dolgoletnim angažiranim prizadevanjem kot vsestranski organizator na številnih področjih kulturnega življenja ter kot občutljiv spodbujevalec vrednot dediščine lokalnega okolja in njenih potencialov za prihodnji razvoj in identiteto mesta z žlahtnimi črkami vpisal na strani družbene in kulturniške kronike v Slovenj Gradcu in širše. Njegov prispevek k promociji Slovenj Gradca kot enega izmed najbolj vitalnih kulturnih centrov v Sloveniji je nepogrešljiv in zaradi svoje razkošne in domala nepregledne vsebine celo težko izmerljiv, zato mu Javni sklad RS za kulturne dejavnosti podeljuje srebrno plaketo.
JASNA ŽITNIK REMIC
Zlati znak za izjemne ustvarjalne dosežke na področju vokalne glasbe
Jasna Žitnik Remic, rojena v Ljubljani, je svojo glasbeno pot začela pri šestih letih z učenjem flavte in petjem v Otroškem zboru RTV Slovenija. Sodelovanje v zboru Radia Slovenija ji je omogočilo snemanje številnih radijskih iger in reklam, kar ji je odprlo vrata v čarobni svet petja.
Svoje glasbeno znanje je na več kot tridesetletni glasbeni poti širila pri številnih pedagogih na najrazličnejših področjih, študirala je klasično, jazz, pop in ljudsko petje, prečno flavto, klavir, kompozicijo in aranžiranje ter dirigiranje, svoje bogato znanje pa je ves čas predajala mladim.
Bila je članica in korepetitorka različnih vokalnih sestavov: Komornega zbora RTV Slovenija, Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, Perpetuum Jazzile, Mešanega mladinskega pevskega zbora Veter in mednarodnega komornega zbora Utopia & Reality. Sodelovala je tudi s številnimi drugimi vokalnimi sestavi, na primer z Mešanim pevskim zborom Obala Koper, Komornim akademskim pevskim zborom Mohorjan, italijansko zasedbo Anakrousis in SpritzForFive ter z mnogimi drugimi.
Je vsestranska umetnica – pevka, flavtistka, aranžerka in pedagoginja, ki sodeluje s številnimi glasbeniki, zasedbami in zavodi, hkrati pa velik del njene dejavnosti predstavlja organizacija koncertov in izobraževalnih dogodkov. Je ena izmed najaktivnejših posameznikov na področju sodobne a cappella glasbe v Sloveniji, v zadnjih letih pa je svojo pedagoško in organizacijsko dejavnost razširila tudi na področje ljudske glasbe. V prostem času se vedno pogosteje loteva aranžiranja za vokalne sestave in se ukvarja z raziskovanjem različnih vokalnih načinov – od slovenskih ljudskih tehnik do alikvotnega petja.
Je umetniška vodja in pevka v a cappella zasedbi Jazzva, ki se je pod njenim vodstvom razvila v kakovostno ter mednarodno prepoznavno vokalno skupino in leta 2019 zastopala Slovenijo na izboru za zborovsko pesem Evrovizije v švedskem Göteborgu, kjer je zasedla odlično 3. mesto. Prav tako je glavna vokalistka skupine Selecto, hkrati pa vodja pevske zasedbe Maroltovke, ki deluje v okviru Akademske folklorne skupine France Marolt.
Znotraj kulturnega društva Jazzva je Jasna Žitnik Remic ključen del majhne ekipe vokalnih navdušencev, ki stojijo za Ljubljana Vocal Festivalom (do 2018 se je festival imenoval Popjazziada). V ekipi vodi programski in vsebinski del festivala. V zadnjih letih je prerasel v uspešen mednarodno prepoznaven štiridnevni festival, posvečen odkrivanju najrazličnejših pristopov k vokalnemu ustvarjanju.
Trenutno ima status samozaposlene v kulturi kot pevka in dirigentka. Pri svojem delu presega meje posameznih glasbenih zvrsti in združuje najrazličnejša ustvarjalna področja.
Med letoma 2013 in 2015 je bila članica strokovne komisije na področju kulture za glasbeno umetnost na Mestni občini Ljubljana, leta 2020 pa je bila sprejeta v projektno skupino Glasbeni posel 3.0, ki deluje pod okriljem Slovenskega glasbeno-informacijskega centra v sodelovanju s Centrom za kreativnost pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana. Kot mentorica in žirantka na glasbenih delavnicah ter državnih srečanjih sodeluje tudi z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti.
Za dolgoletno prizadevno in navdihujoče ustvarjalno delo, dosežke ter inovativne pristope na področju vokalne glasbene dejavnosti podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Jasni Žitnik Remic zlati znak JSKD.
Iskrene čestitke vsem nagrajencem!
Več: https://www.jskd.si/priznanja-in-nagrade/uvod_priznanja.htm
