V sklopu 25. Festivala slovenskega filma, ki te dni, od 25. do 30. oktobra 2022, poteka v Portorožu, se letos odvija tudi premierna projekcija dokumentarnega filma LAČNI, BOSI IN SLAVNI režiserja Benjamina Krežeta. Zgodba o Trboveljskem slavčku, pozabljenem fenomenu mladinskega pevskega zbora iz tridesetih let prejšnjega stoletja, govori o tem, kako je v nemogočih razmerah in v okolju, pozabljenem od vseh, mogoče ustvariti vrhunsko umetnost in osvojiti svet.
O filmu in zamisli zanj:
Med letoma 2015 in 2017 je režiser in slikar Benjamin Kreže pripravljal film o trboveljskem lokalnem posebnežu, vrhunskem glasbeniku Viliju Fajdigi, Bluz črnih revirjev. »Veliko sem se naučil, ko sem delal ta film. Je neke vrste moja diploma iz filmskega jezika.« Vanj je vključil tudi glasbo Slavčkov, zbora, ki je nastal v Trbovljah po drugi svetovni vojni. Takrat je izvedel, da so imeli Slavčki še legendarnejše predhodnike, predvojni otroški pevski zbor Trboveljski slavček. In zakopal se je v delo.
»V nemogočih razmerah in od vseh pozabljenem okolju je mogoče ustvariti vrhunsko umetnost in osvojiti svet.«
Trboveljski slavček je bil zbor osemdesetih do sto revnih knapovskih otrok, v katerih je njihov zborovodja in v mnogih pogledih tudi drugi oče Avgust Šuligoj prepoznal pevski talent in ga izbrusil do zadnje nianse. V desetih letih prepevanja so ti otroci, skupaj s svojim učiteljem, dosegli vse, kar je bilo sploh mogoče doseči, ter se iz bede in revščine dvignili v življenje, v katerem so prepotovali Evropo, v Pragi osvojili naziv najboljšega otroškega pevskega zbora na svetu, prekosili slovite Dunajske dečke, v Beogradu peli jugoslovanski kraljici Mariji ter princema Tomislavu in Andreju … Prav njihovi glasovi so v prvem neposrednem radijskem prenosu iz Evrope v Ameriko, v družbi slovitega ameriškega novinarja Williama Shirrerja, nagovorili več kot tri milijone poslušalcev na oni strani velike luže. Oboževali so jih, jih cenili, na gostovanjih v tujini so jih njihovi »feni« pozdravljali s cvetjem in godbo, jih gostili, se jim čudili v razprodanih dvoranah. Sanjskih deset let je prekinila vojna in Trboveljski slavčki so z zadnjim koncertom devetega decembra 1940 v Ljubljani za vedno utihnili.
Zbor je v desetih letih delovanja izvajal 140 pesmi, zanje so pisali vsi najboljši skladatelji. Ko so leta 1936 odpotovali v Prago, na prvi mednarodni kongres za sodobno glasbeno vzgojo, je 600 muzikologov z vsega sveta le nejeverno strmelo v partiture njihovih pesmi in se čudilo, češ, ni zbora, ki bi to zmogel zapeti. Avgust Šuligoj je bil pedagog par excellence, pravi čarodej, človek, ki za seboj ni pustil le spomina, ampak duhovno dediščino. Ko je odhajal iz Trbovelj, so se njegovi slavčki na železniški postaji poslovili od njega; zapeli so mu, poklonili album s podpisi in posvetilom.
Benjaminu Krežetu je dokumentarni film Lačni, bosi in slavni ljub projekt, o katerem je izrekel: »Treba je bilo nekaj narediti. Taka zgodba se ne sme pozabiti.«
Več o filmu: https://fsf.si/2022/class/lacni-bosi-in-slavni/?wcs_timestamp=1666789200
