»Zaključene izvedbene celote bi morale biti osrednji cilj kakovostnih zborov. Malo-od-tukaj-malo-od-tam, to je premalo. Kar ste naštudirali in izvedli z Mysteriumom, je občudovanja vredno. Pred letom dni Respighijeva Hvalnica rojstvu, zdaj Händlova Žalna oda. Gre za redko izvajani deli, ki si v enaki meri zaslužita predane izvajalce in zadovoljne poslušalce. Na pravi poti ste.«
Tako je čelist Edi Majaron v klepetu pred koncertom na tretjo februarsko nedeljo letos uspešno pregnal nemir pevcev Mysteriuma. Händlova žalna oda The Ways of Zion do Mourn je nastala leta 1737 ob smrti kraljice Karoline in je bila kasneje nekoliko predelana v prvi del oratorija Israel in Egypt. Komorni pevski zbor Mysterium je s tem delom v dobrem letu dni že drugič posegel po redko izvajani zborovski literaturi in jo predstavil stotinam poslušalcev. Mysterium in gostujoči glasbeniki so izvedli Hvalnico rojstvu Ottorina Respighija 14. decembra 2014 v cerkvi sv. Martina v Stražišču pri Kranju in dan zatem v kapeli sv. Stanislava v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, želja po predstavitvi Händlove Žalne ode domačemu občinstvu pa je v pevcih tlela že od poletja tega leta. Nalezljivi pogum, prevzetost nad kakovostno glasbo in volja, delati na robu dosegljivega, so od zborovodskega pulta Urške Štampe prešli v izvajalce in poslušalce.
Zborovodkinja Urška Štampe pravi: »Moja vizija, ko sem soustvarjala KPZ Mysterium Kranj, je bila, da bi bil to pevski zbor, ki bo sposoben poleg rednega koncertiranja in tekmovanj izvajati tudi večja vokalno-instrumentalna dela. Verjamem, da zborovski pevec v pripravi in izvajanju daljšega dela lahko izjemno napreduje v svojih glasbenih sposobnostih. Pevci so po vseh večjih projektih vedno lažje razumeli krajše forme in tudi pevska kondicija ni bila več vprašljiva. Skozi leta je kakovost dela zborov, ki sem jih vodila, rasla in tako smo ob združenih močeh z Učiteljskim pevskim zborom Slovenije Emil Adamič lahko prvič v Sloveniji izvedli božično delo Ottorina Respighija Lauda per la Natività del Signore. To glasbeno delo me je spremljalo že nekaj let in želja po izvedbi je rasla. Poleg Bachovega Božičnega oratorija je to zame eno najlepših božičnih del. Zasedba je izjemno zanimiva, saj vsebuje mešani in moški zbor, komorni pihalni sestav, klavir štiriročno in tri vokalne soliste. Skratka, paša za ušesa in dušo. Razlog za izvedbo Händlove ode The Ways of Zion do Mourn pa se skriva v vabilu na ChorAlp 2013 v Briançonu v Franciji. KPZ Mysterium je bil tja povabljen kot rezidenčni zbor, ki je sodeloval na zborovski delavnici pod vodstvom argentinskega dirigenta Nestorja Zadoffa. Po vrnitvi domov je bila v zboru želja po izvedbi ode še v Sloveniji tako rekoč nezadržna. No, in smo, so jo izvedli …« Tako pravi Urška, ki je za nekaj mesecev zbor in dirigentski pult zamenjala … s svojo Zgodbo o rojstvu.
Urška Štampe, soustanoviteljica in zborovodkinja KPZ Mysterium Kranj
Foto: osebni arhiv
Poslušalec, ki ga ob angelski Respighijevi Glorii oblijejo solze ali mu pohaja dih ob Händlovem prehodu iz mogočno zvenečega vzklika »How are the mighty fall’n!« v fugo »She put on righteousness«, se o organizacijskem ozadju postavitve skladbe na oder ne sprašuje. Kakšne izzive pa je drznost ljubiteljskega pevskega sestava, da na oder postavi kar dve deli, s katerima se sicer spoprijemajo profesionalci, postavila pred organizacijski odbor? Olga Vrhunc, predsednica KPZ Mysterium, razkriva: »Znova smo se opogumili za koncert s programom, ki obsega zborovsko delo s solisti in instrumentalisti. Organizacijsko je priprava takih koncertov veliko bolj zahtevna in dolgotrajnejša kot priprava rednih zborovskih koncertov. Za odbornike in zame sta bila oba koncerta pravi izziv. Najeti je bilo treba notno gradivo, soočili smo se s perečim problemom pomanjkanja cenovno dostopnih ustreznih dvoran za koncerte, veliko mero potrpežljivosti je zahtevalo usklajevanje terminov vaj z instrumentalisti in s sodelujočim zborom … Solistko za Hvalnico rojstvu, sicer japonskega rodu, smo povabili celo iz avstrijskega Gradca, od koder je prišla z možem, predšolskim otrokom in nekajmesečno dojenčico. Na srečo imata lokalna skupnost in država še posluh in podpirata delovanje s finančno pomočjo v obliki razpisov. Neizmeren trud odbornikov in zbora je bil na koncu poplačan s koncertoma, ki sta se poslušalcev globoko dotaknila.«
Olga Vrhunc, predsednica KPZ Mysterium Kranj
Foto: osebni arhiv
KPZ Mysterium in UPZ Slovenije Emil Adamič; O. Respighi, Hvalnica rojstvu, 2013; dir. Urška Štampe
Foto: Polona Avanzo
Nekaj besed gotovo velja nameniti pevskim solistom. Medtem ko so v Respighijevi Hvalnici rojstvu nastopili že uveljavljeni solisti, sopranistki Eri Hidaka-Scherling in Francka Šenk ter tenorist Marjan Trček, so se prek brzic Händlove Žalne ode spustili vzhajajoči mladi pevci: sopranistka Eva Čeh, altistka Mateja Grašič, tenorist Erik Šmid in basist Matevž Močnik. Eva in Erik sta kot člana Mysteriuma odpela solistični vlogi že na zaključnem koncertu pevske delavnice v Briançonu, zato so njuni vtisi še bolj zanimivi.
Tenorist Erik Šmid je svoje občutke ubesedil takole: »Glasba G. F. Händla me vedno znova očara s svojo iskrenostjo in hkrati bogatim glasbenim izrazom, ki ga nosi v sebi. In njegova Žalna oda ni izjema. Že po nekaj taktih uvodne Sinfonie skladatelj poslušalca subtilno popelje v intimno doživljanje tega z žalovanjem prežetega glasbenega dela. Biti v vlogi izvajalca, ki predstavlja most med skladateljem in poslušalcem, je neprecenljiva izkušnja in čast. Kot solist sem imel priložnost skozi svoje občutenje in razumevanje Händlove glasbe le-to prenesti do src poslušalcev. Prav vsakič, ko smo nastopajoči stopili na oder, sem med nami in občinstvom občutil predanost, povezanost in sobivanje v eni – glasbeni – misli.«
Sopranistka Eva Čeh takole povzema čustveni naboj, ki ga je v njej vzbudilo dogajanje ob Mysteriumovi izvedbi Žalne ode: »Z zborovskim petjem se ukvarjam že od malih nog. Ob vseh izkušnjah, poznanstvih in kupih not, ki so se nabrali v vseh letih petja, je v meni tudi zorela želja, da bi morda nekoč stopila pred zbor. Pa ne pred dirigentski pult, temveč obrnjena proti občinstvu, kot solistka, zato sem se v zadnjih letih posvetila tudi solopetju. Na zborovskem festivalu v Briançonu sem dobila priložnost, ki se je ne da opisati z besedami. Vloga solistke je bila mešanica strahu, navdušenja in zavedanja odgovornosti, da moraš in zmoreš pokazati tisto, kar znaš. Bila je to odlična priložnost in sodelovanje z vrhunskim dirigentom, ki je na preprost in pomirjujoč način izvabil iz nas tisto, kar je želel Händel izraziti – ljubezen in spoštovanje. Življenje me je tik pred odhodom v Francijo soočilo z odklonitvijo prav v solopevskih vodah. Ni mi bilo lahko, pa vendar … Vredno se je razvijati, učiti in početi stvari, ki jih imam rada. Ne morem z besedami izraziti hvaležnosti za tako priložnost, saj so mi iskreni nasmehi, žareče oči sopevcev, navdušenje in aplavz občinstva ter dirigentov stisk roke sporočali, da je moje petje doseglo njihova srca.«
Eva Čeh, solistka v Žalni odi
Foto: osebni arhiv
Erik Šmid, solist v Žalni odi
Foto: osebni arhiv
Eri Hidaka-Scherling, solistka (Angel) v Hvalnici rojstvu
Foto: Polona Avanzo
Francka Šenk, solistka (Marija) v Hvalnici rojstvu
Foto: Polona Avanzo
Marjan Trček, solist (Pastir) v Hvalnici rojstvu
Foto: Polona Avanzo
In kako vidi delo z Mysteriumom dirigent Gregor Klančič, ki je Žalno odo popeljal do poslušalcev v Stražišču pri Kranju, ob uvrstitvi v Sakralni abonma Kulturnega društva Schellenburg v uršulinsko Cerkev svete Trojice v Ljubljani in za slovo v Cerkev Marijinega oznanjenja v Adergasu? »Bil sem kar malo presenečen, ko sta se pri meni oglasili Urška in Olga s predlogom, da bi od septembra do decembra 2014 vodil KPZ Mysterium in izvedel točno določene projekte, med njimi tudi Händlovo Žalno odo. Ob tem naj bi tudi pomagal pri organizaciji dodatnega koncerta, po možnosti v Ljubljani. Počutil sem se izzvanega in obenem počaščenega ob izkazanem zaupanju. Po uspešno prebitem ledu z a cappella programom na Chopinovem festivalu v Gamingu sem z Mysteriumom ‘ugriznil’ v Händla. Glasba je iz vaje v vajo dobivala popolnejšo obliko, pevci pa so ob njej obujali spomine na prijetna druženja v Franciji. In že je bil tu november, skupne vaje z instrumentalisti in solisti … in nekaj zaskrbljenosti, kot pred vsakim koncertom. K pravemu vzdušju pred prvim koncertom pa so več kot vse besede prispevale moje bokserice v barvah britanske zastave. Predvsem pevke imajo za podrobnosti ob preoblačenju pred koncertom sokolje oči in njihov krohot je pregnal tremo. Že v prvem taktu Žalne ode se je sproščenost spremenila v enkratno glasbeno popotovanje. Pozabimo na tiste intonančne spodrsljajčke pri … no, ni pomembno, kje … in na ne najbolj popolno britiš-ingliš … Prijetnih občutkov, ki so nas spremljali na vseh treh koncertih, ne bomo nikoli pozabili,« je svoje vtise strnil Gregor Klančič.
Sklep je nedvoumen: pogum velja. Če bi dela velikih skladateljev čakala le na izvedbe na visoki profesionalni ravni, bi v živo do ušes izvajalcev in poslušalcev prišla vsaka milijonta nota. Prek poguma, ki ga premorejo kakovostni ljubiteljski glasbeniki z zahtevnimi dirigenti, lahko marsikdo postane dejaven del spevne zgodbe, prežete z živim in trajajočim zvenom.
KPZ Mysterium s solisti in orkester; Sakralni abonma 2014, G. F. Händel, Žalna oda; dir. Gregor Klančič
Foto: Janez Fabijan
