Osem zlatih, štirinajst srebrnih in tri bronaste plakete – to je rezultat letošnje Naše pesmi v Mariboru. Prav na vrh so se med 25 izbranimi slovenskimi zasedbami uvrstili trije mešani in en ženski zbor: prvo mesto si je ‘pripel’ Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom Ambroža Čopija, tik za njim se je uvrstil Zbor sv. Nikolaja Litija pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič, tretje mesto pa sta si delila Komorni zbor Orfej iz Ljutomera z gostujočim dirigentom Andražem Hauptmanom in Ženski komorni zbor Čarnice iz Ljubljane z Moniko Fele. Petčlanska mednarodna žirija v sestavi Damijan Močnik (predsednik), Danica Pirečnik, Marko Vatovec, Ints Teterovskis (Latvija) ter Franz M. Herzog (Avstrija) je izpostavila visoko kakovost zborov, dobre obete za našo zborovsko glasbo pa sta nakazala tudi veliko število novitet slovenskih skladateljev ter navdušujoč pevski podmladek, ki se je predstavil na zaključni razglasitvi.
Prepričal mladostni žar in svežina, sproščenost in polet
»Našo pesem in Maribor doživljam predvsem kot praznik petja,« je že pred razglasitvijo rezultatov povedal dirigent zbora, Ambrož Čopi. »Na oder smo stopili z namenom, da predstavimo letošnje delo zbora. Lahko rečem, da imam čudovito ekipo, ki se je izoblikovala prek številnih, tudi prvih izvedb – kakih deset jih je bilo letos. To je bil zaključek sezone, kar se je čutilo v energiji in zaupanju, ki smo ju uspeli v pravem trenutku združiti v povednost v glasbi. Menim, da nam je uspel maksimum predanosti muziki.«
Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana je drugouvrščeni Zbor sv. Nikolaja iz Litije s Heleno Fojkar Zupančič prehitel za pičle tri desetinke točke. Bolj kot resni, zreli glasovi, urejen in visoko profesionalen nastop je žirijo tokrat očitno prepričal mladostni žar in svežina, sproščenost in polet. Ljubljanski srednješolci, okrepljeni z nekdanjimi dijaki, zdaj študenti ljubljanske Akademije za glasbo, so se deset dni prej dokazali že na mednarodnem tekmovanju v Moskvi, kjer so bili deležni vseh možnih točk. »V Mariboru nismo računali s tako visoko uvrstitvijo,« še dodaja Čopi, »tekmovanje je bilo tu pravzaprav drugotnega pomena, naš namen je bil predvsem, da zaužijemo ta oder, kjer se človek počuti ‘kot gospod’, hkrati pa domače in sproščeno. Seveda, veseli smo, srečni, sam pa sem predvsem ponosen na svoje pevce.«
Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, zb. Ambrož Čopi
»Naš namen je bil predvsem, da zaužijemo ta oder, kjer se človek počuti ‘kot gospod’, hkrati pa domače in sproščeno. Seveda, veseli smo, srečni, sam pa sem predvsem ponosen na svoje pevce.« (Ambrož Čopi)
Petindvajset izbranih zborov se je letos predstavilo v Mariboru. Prijavilo se jih je celo trideset, kot povejo na Skladu, vendar vsi niso bili primerni za nastop na našem državnem tekmovanju. To ima, kot vemo, izredno visoko raven kakovosti petja. Strokovna žirija, ki ji je letos predsedoval Damijan Močnik, sodelovali pa so še Danica Pirečnik, Marko Vatovec ter tuja predstavnika, latvijski dirigent Ints Teterovskis ter avstrijski dirigent in skladatelj Franz M. Herzog, je kar osmim zborom podelila več kot 90 od 100 možnih točk, le trem pa ni namenila za srebrno priznanje potrebnih 80 točk.
Drugouvrščeni Zbor sv. Nikolaja iz Litije se je predstavil z izjemno zahtevnim programom del Byrda, Mendelssohna, Stroopa in Čopijevo noviteto, napisano prav za ta zbor. Dirigentka Helena Fojkar Zupančič je s svojim ‘svetlim’ nasmehom popeljala zbor v prešerno vzdušje renesanse in romantike ter ga dopolnila s sodobnejšo izraznostjo avtorjev naše dobe. »Menim, da je pretehtana izbira skladb najpomembnejši element tekmovalnih, pa tudi koncertnih nastopov. Dirigent mora ponuditi program, ki bo v zboru zazvenel, v katerem bo lahko pokazal svoje kvalitete in s katerim bo napredoval. Naš zbor je številčen korpus, sestavljajo ga pevci različnih starosti, od 15 pa do 56 let, naš cilj je vsekakor tudi ta, da vzgajamo mlade in to tekmovanje je bilo ena od priložnosti. Mendelssohnova antifona je bila za nas najzahtevnejša skladba v programu, močno smo se osredotočili na to delo. Tudi Čopijeva noviteta nam je dobro služila v naših prizadevanjih; Ambrož je za nas napisal že veliko del, to je eno ‘slajših’.«
Zbor sv. Nikolaja iz Litije, zb. Helena Fojkar Zupančič
»Menim, da je pretehtana izbira skladb najpomembnejši element tekmovalnih, pa tudi koncertnih nastopov. Dirigent mora ponuditi program, ki bo v zboru zazvenel, v katerem bo lahko pokazal svoje kvalitete in s katerim bo napredoval.« (Helena Fojkar Zupančič)
Mešano-žensko izenačenje na tretjem mestu
Na tretje mesto so strokovnjaki z enakim številom točk drug ob drugega postavili dva zbora. Eden od njiju je bil Komorni zbor Orfej iz Ljutomera, ki je nastopil pod vodstvom gostujočega dirigenta Andraža Hauptmana. Ta odlični zbor je bil več kot dobro orodje v rokah izkušenega dirigenta, ki se je po nekajletnem premoru suvereno vrnil na slovensko zborovsko prizorišče. Da slovenska zborovska javnost visoko ceni tega mojstra vokalne taktirke in se iskreno veseli njegovega »come-backa«, je bilo čutiti v zraku že ob izvedbi zanimive in vse prej kot enostavne zgodnjebaročne (ali če naj zadostimo propozicijam: poznorenesančne) Monteverdijeve mojstrovine Zefiro torna, še bolj pa v odlični in tako malokrat izvajani Vester, Camenae Uroša Kreka, ki je zboru prinesla tudi posebno nagrado za najboljšo izvedbo sodobne slovenske skladbe. Andraž Hauptman je svoj nastop in delo z zborom iz Ljutomera komentiral takole: »Nadvse vesel sem bil lepega odziva svojih kolegov dirigentov in svojih nekdanjih pevcev. Z zborom Orfej sodelujem že nekaj let. Lansko jesen sem jih pripravljal za Varšavo, takrat so izrazili željo, da bi se spet predstavili na Naši pesmi. Njihova zborovodkinja Romana Rek me je nagovorila … Prav vesel sem, da sem bil del tega uspešnega projekta. Kar zadeva program: predlagal sem Monteverdija in Kreka, ker sem ocenil, da je zbor že dovolj zrel, dorasel tema skladbama. Lahko rečem, da so pevci obe ‘vzeli za svoji’. Kar pa zadeva Prelovca: iskal sem kratko, veselo skladbo. Ženka mi v goste gre se zdi na prvi pogled enostavna, če pa jo človek želi narediti eksaktno in res hudomušno, z vsemi niansami mimike, potem zna biti kar zanimiv zalogaj.«
Komorni zbor Orfej iz Ljutomera, dir. Andraž Hauptman, k. g.
»Nadvse vesel sem bil lepega odziva svojih kolegov dirigentov in svojih nekdanjih pevcev. Z zborom Orfej sodelujem že nekaj let. Lansko jesen sem jih pripravljal za Varšavo, takrat so izrazili željo, da bi se spet predstavili na Naši pesmi.« (Andraž Hauptman)
Drugi tretjeuvrščeni zbor, in hkrati najbolje ocenjeni ženski zbor, pa je bil Ženski komorni zbor ČarniCe iz Ljubljane, ki ga že vseh njegovih trinajst let uvrščamo med najboljše slovenske zbore. ‘Dirigentsko paličico’ si je v tem zboru podalo že več vidnejših zborovodij, trenutno je obstala v rokah mlade, nadobudne Monike Fele, ki je z zborom uspešno nastopila že na lanskem Mednarodnem tekmovanju Gallus – Maribor, letošnja Naša pesem pa jim je prinesla še boljši rezultat, kljub temu da je – po obrazih sodeč – v zboru menjava generacij. »Res je, z mano se je pri Čarnicah dogodila menjava večine pevk,« pojasnjuje zborovodkinja, »zelo me je skrbelo, kako bom pridobila nove članice, pa se je kar dobro izšlo. To, da mi je maestro Stojan Kuret pri APZ Tone Tomšič zaupal vlogo asistentke, mi je gotovo pomagalo pridobiti tudi zaupanje novih pevk. Glas je šel naokoli in tukaj smo zdaj. Punce so res super, so izredno odgovorna bitja, ki vedo, kaj želijo, zaupajo mi, jaz pa njim, rezultat je dosežek na Naši pesmi.«
Zborovodkinja je v svoj program ob obvezno renesančno delo uvrstila dve noviteti, kar sicer ni nujno dobra izbira. Andreju Makorju je s svojo odlično izvedbo prinesla tudi nagrado za najboljšo noviteto tekmovanja.
»Program za Našo pesem sem izbirala kar dolgo. Z Andrejem sva se že dolgo pogovarjala, vedela sva, da bo slej ko prej prišel čas, ko bova skupaj nekaj naredila – neki preskok. Naša pesem je bila primeren trenutek. Andrej je izbral Kosovelov tekst, ki je tako močan, da te dobesedno postavi na tla – res se počutiš kot ‘gnoj’ in se globoko zamisliš. Andreju je delo fantastično uspelo. Drugo noviteto je prispeval študent kompozicije Anej Černe. Aneju sem nekoč namignila, da bi si želela priredbo ljudske pesmi, ki naj bi zvenela kot hrepenenje. Zakopal se je v NUK in našel čisto preprosto melodijo, presunil pa me je stavek ‘Pej, bul te jubin kakor sebe’, v Anejevi preobleki se mi zazdi kot lebdeča molitev. Vem, da je oblikovanje tekmovalnega programa kompleksna zadeva, da je zaželena raznolikost, tako slogovna kot vsebinska, pa sem se vseeno podala na pot od obvezne renesančne, skoraj bi lahko rekla sterilnosti, k Makorjevemu spoznanju najslabšega v človeku, do Anejeve angelske ljubezni. Odločila sem se, da bom tvegala.«
Ženski komorni zbor ČarniCe, zb. Monika Fele
»Vem, da je oblikovanje tekmovalnega programa kompleksna zadeva, da je zaželena raznolikost, tako slogovna kot vsebinska, pa sem se vseeno podala na pot od obvezne renesančne, skoraj bi lahko rekla sterilnosti, k Makorjevemu spoznanju najslabšega v človeku, do Anejeve angelske ljubezni. Odločila sem se, da bom tvegala.« (Monika Fele)
Pesem št. X na stihe Srečka Kosovela je Andreju Makorju prinesla posebno nagrado za najboljšo noviteto tekmovanja. »Nastala je konec lanskega leta po naročilu Čarnic oziroma njihove zborovodkinje Monike Fele,« pojasnjuje Makor. »Že nekaj časa sem jo hranil v predalu, vendar pa se mi je zdelo, da moj glasbeni jezik nekako ne ustreza Kosovelovemu izrazu, izpovednost njegove poezije namreč potrebuje nekako trše harmonije, bolj ekspresivno izraznost. Zdaj sem začutil, da je prišel čas, ko lahko posežem v njegov opus. Moj glasbeni jezik se je s študijem v tujini približal Srečkovi trpkosti in naju na neki način zbližal. V bodoče bo prav Kosovel moja prva izbira.«
Največkrat izvajana in zanimivi debitanti
Tadeja Vulc je ime, ki smo ga v dveh tekmovalnih dneh največkrat srečali. Kar sedemkrat je nastopila kot avtorica skladb in trikrat kot dirigentka oz. vodja skupine. Zborovodje se bodo gotovo strinjali, da nastopiti s tremi zasedbami na Naši pesmi pač ni ‘mačji kašelj’. »To je res,« pritrdi Tadeja Vulc, »vendar: to je moj način življenja, to rada počnem, zato mi to ni tako zelo naporno, no, zadnji teden ali dva pa je bilo res intenzivno.«
Z Akademskim pevskim zborom Maribor v popolni – mešani zasedbi je bila med vsemi tremi zasedbami po oceni žirije najuspešnejša, res pa je, da je imela kar dvakrat smolo, dve njeni zasedbi sta nastopili za odličnima zboroma, to pa je res smola, se v smehu strinjava. »Res je, da je to tekmovanje, vendar nikomur ne želim, da bi se mu nastop ponesrečil, tudi tema dvema nisem tega privoščila. Vedno rečem: pokažimo to, kar znamo, potem pa bomo videli … Res pa je, da ni ravno prijetno nastopiti za tako dobrimi zbori, kot sta VAL in Sv. Nikolaj, v prvem primeru celo z isto skladbo.« Tadeja Vulc je bila, kot že rečeno, poleg Gallusa (smeh), tako kot že v Zagorju ob Savi, tudi na tem tekmovanju največkrat izvajana skladateljica. »Bila sem med prvimi pri nas, ki smo dodajali različne efekte in vizualne elemente v skladbe, to se očitno dirigentom ali pa morda pevcem zdi zanimivo, privlačno, no, danes že veliko skladateljev posega po tem.«
Akademski pevski zbor Maribor, zb. Tadeja Vulc, med izvedbo slikovite partiture Rondes, v kateri švedski skladatelj Folke Rabe uporabi zborovsko improvizacijo na izmišljeno besedilo; koreografija Mojca Kasjak
Vokalna akademija Ljubljana je bil najbolj opažen debitant mariborske Naše pesmi. Po osmih letih delovanja in po tem, ko je v Varni pred leti osvojil veliko nagrado Evrope, se je letos odpravil na domače nacionalno tekmovanje: »Tako se zgodi, nikoli nismo mislili, da bomo sploh tekmovali, to ni bil naš cilj,« pojasnjuje dirigent Stojan Kuret, »vendar pa: pri nas v Sloveniji je pravilo, da se moraš vsaj občasno pojaviti na tekmovalnem odru, sicer ne dobiš podpore Javnega sklada oz. javnih ustanov. To je bil razlog, da smo se odločili tekmovati. Pa še to: prav zdaj je prišlo v zboru do menjave generacij, tako se mi je zdelo, da bo primeren trenutek, da dobimo nov vzgib, nov motiv za trdo delo, da spravimo stvari na določeno raven, delno nam je to uspelo.« Tako Stojan Kuret, ki je program oblikoval – kot običajno – zelo ambiciozno. »Ambrož Čopi je svojo skladbo Tiha misel zablestela pred leti napisal za APZ Tone Tomšič, zdaj jo je na mojo željo dodelal v 12-glasno kompozicijo in kot taka je tu v Mariboru doživela prvo izvedbo. Saint-Saȅnsov Saltarelle sem pred leti že izvedel z moškim delom Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič, in to zelo dobro, zato nam je tokrat ta skladba predstavljala poseben izziv.« Za skladbo Il brivido italijanskega skladatelja z začetka 20. stoletja, Marca Enrica Bossija, pa je zbor ob zlatem priznanju prejel še posebno nagrado za najbolje izvedeno delo 20. stoletja.
Vokalna akademija Ljubljana, dir. Stojan Kuret, med geometrijsko pravilno izvedbo Gallusove Ante Luciferum, genitus
Zlati in srebrni za las …
Med zlate zbore sta se uvrstila še Koroški akademski pevski zbor Mohorjan s Prevalj s Heleno Buhvald Gorenšek in Ženski zbor Carmen manet iz Kranja s Primožem Kerštanjem. Oba sta za las, pa vendarle odstopala od srebrne večine, oba z lepo oblikovanima programoma, v katerih je bila ob renesančni tudi tehtna literatura romantike in sodobnosti, od slovenskih avtorjev pa odlična Nana Forte.
Zlato se je izmuznilo Komornemu zboru Hugo Wolf iz Maribora, Akademskemu pevskemu zboru Maribor v moški zasedbi in Akademskemu pevskemu zboru Univerze na Primorskem, Komornemu zboru Limbar iz Moravč in Mešanemu pevskemu zboru Hrast iz Doberdoba, ostali so se nekoliko bolj oddaljili od zlatih 90 točk, med srebrom pa je kot najboljša mala pevska skupina slavil še Vokalni kvartet Rusalke iz Radelj ob Dravi, ki ga vodi Tadeja Vulc.
Koroški akademski pevski zbor Mohorjan Prevalje, zb. Helena Buhvald Gorenšek
Ženski zbor Carmen manet iz Kranja, zb. Primož Kerštanj
Vokalni kvartet Rusalke, Radlje ob Dravi, v. s. Tadeja Vulc
Kako so letošnjo Našo pesem komentirali člani strokovne žirije?
Avstrijski dirigent in skladatelj Franz M. Herzog, predstojnik za zborovsko dirigiranje na Konservatoriju Johanna Josepha Fuxa in predavatelj na graški glasbeni univerzi KUG: »Slovenci imate zelo dobro pevsko tradicijo, vaše zborovsko petje je na zavidljivo visoki ravni, to je bilo opaziti tudi na tekmovanju Naša pesem v Mariboru. V teh dveh dneh sem zelo užival. Slišal sem veliko sodobne glasbe, veliko novih slovenskih del, nekatere prav posebno zanimive. Opazil sem dobro sodelovanje med skladatelji in zbori, kar se je odražalo v dobrih izvedbah.«
Ints Teterovskis, dirigent iz Latvije, zmagovalec enega od prvih mednarodnih tekmovanj v Mariboru: »Čudovito je, da prirejate nacionalno tekmovanje vsaki dve leti, tako dobijo dobri zbori možnost potrjevanja, novi pa priložnost, da se pokažejo in dokažejo. Opazil sem, da vsi zbori jemljejo tekmovanje zelo resno, nekateri celo preresno. Zbori so zelo dobri v izvedbah slovenske glasbe. Veliko je bilo novitet, nekaj sem si jih še posebej označil. Tekmovanje je zanimivo tudi po tem, da daje priložnost mladim skladateljem, ki imajo zanimiv glasbeni jezik. Ne poskušajo kopirati uspešnih tujih avtorjev, temveč gredo svojo pot. Čutil sem vplive ljudske glasbe, vašega jezika, to je dobro.«
Danica Pirečnik, zborovodkinja Šaleškega akademskega pevskega zbora, s katerim je bila leta 2010 finalistka tekmovanja za veliko nagrado Evrope v Varni: »Kar zadeva zasedbe, je letošnje tekmovanje brez dvoma eno najmočnejših, kar me zelo veseli. Preseneča in navdušuje me mladost nastopajočih. V strukturi programov nastopajočih opažam velik napredek, nadgradnjo, veliko izvirnosti.«
Marko Vatovec, izredni profesor za zborovsko dirigiranje in zborovsko petje na ljubljanski Akademiji za glasbo: »Nedvomno je letošnje tekmovanje potrdilo, da je naše zborovsko petje na visoki ravni, moram pa priznati, da sem opazil veliko dobrega predvsem v obrtniškem smislu, v muzikalnem manj. Večina programov je bilo sestavljenih izrazito tekmovalno, malo sem slišal takih, ki bi bili z muzikalnega vidika dramaturško zasnovani, da bi pomenili res lep zaokrožen miselni tok. Vesel sem, da imamo nekaj res mladih talentiranih avtorjev, eden takih je Kastelic, ki že kaže kompozicijsko zrelost. Razveseljivo je tudi dejstvo, da je zborovska glasba popularna tudi med mladimi skladatelji. Tu ima veliko zaslug Ambrož Čopi – iz njegovega ‘gnezda’ pride precej mladih ustvarjalcev, to je lepa perspektiva za našo zborovsko glasbo.«
Predsednik žirije, skladatelj in dirigent, Damijan Močnik: »Vsaka žirija si postavi svoja merila, njena dolžnost je, da potem pri njih vztraja, mi smo se tega držali. Točke pravzaprav ne povejo vsega. Prva dva zbora sta bila po točkah zelo skupaj, tu lahko govorimo o odtenkih, ki so vplivali na rezultat, o naklonjenosti žirantov pogledu na glasbo vsakega od njunih dirigentov. Gre za malenkosti, ki so odtehtale. Veliko smo se pogovarjali, vsak žirant je imel možnost utemeljitve svoje ocene. Vsi lahko s tem rezultatom ‘mirno spimo’. Seveda, vse je relativno, če bi bila član žirije kaka druga oseba, bi bil rezultat morda nekoliko drugačen. Menim, da v Sloveniji vse preveč gledamo na številke, na decimalke … Vsi zlati so v visokem rangu, enkrat pač bolje uspe enemu, drugič drugemu …«
Dirigenti Naše pesmi 2016
Cezura, ki je odprla vroče zborovske teme, in navdušujoč pevski podmladek na zaključni razglasitvi
Vzporedno z napetostjo in adrenalinom sedmih tekmovalnih koncertov, kjer so se kresale iskre in je vznemirjenje utripalo v prsih, pa je v kar najbolj sproščenem vzdušju potekala tako imenovana Cezura, debatna srečanja v »drugem nadstropju levo«, ki jih je vodil priznani slovenski dirigent, docent za zborovsko dirigiranje na ljubljanski Akademiji za glasbo Sebastjan Vrhovnik. Udeleženci so izvedeli to in ono o tekmovalnih skladbah, ki so bile vključene v programe nastopajočih zborov, še zlasti o novitetah, razvnele pa so se tudi debate o tem, kdo sme sodelovati v amaterskih pevskih zborih in kdo ne, kdo je profesionalni pevec in kdo amater, pa o tem, ali smejo isti pevci nastopiti v več različnih zborih, pojavila se je celo misel, da je pripadnost nekemu zboru morda že stvar zgodovine in so danes razlogi za sodelovanje v kakem zboru povsem drugačni kot nekoč …
Razglasitev rezultatov v nedeljo ob 17.00 pa je bila nov odmerek adrenalina, organizator je namreč prav vse, številke in barve priznanj prihranil za zaključni koncert, ki so ga polepšali zmagovalci državnega tekmovanja za otroške in mladinske zbore iz Zagorja ob Savi. Ti so s svojimi vrhunskimi izvedbami tudi tokrat dokazali, da se nam za prihodnost zborovskega petja v Sloveniji – vsaj zaenkrat – še ni bati.
OPZ GŠ Fran Korun Koželjski, Velenje, zb. Manja Gošnik Vovk
MPZ OŠ Nazarje, zb. Katja Gruber
MPZ GŠ Rogaška Slatina, zb. Andreja Došler
DPZ Gimnazije Celje Center, zb. David Preložnik
