Norveška dirigentka Grete Pedersen v Ljubljani z Bachovimi moteti

Johann Sebastian Bach je s svojo ustvarjalno veličino dal glasbeni umetnosti izjemen pečat. Brez njega si ne moremo predstavljati nadaljnjega toka glasbene zgodovine. Njegovo mojstrstvo se kaže v vseh kompozicijskih pristopih, ki jih je znal nadgraditi s simbolno kombinacijo tonov, številk in črk. Posebno globino dajejo njegovi glasbi teološke vsebine, zato ne preseneča, da veljajo Bachova dela za nekakšno glasbeno Biblijo, njegovi moteti pa za biser duhovne vokalne glasbe.

Ne zamudite koncertnega večera z eno najbolj prizannih dirigentk mednarodnega zborovskega prizorišča, vitezinjo norveškega kraljevega reda sv. Olava Grete Pedersen!

Bachova čudovita dela – VIP 3 / Baročni 3

Zbor in Orkester Slovenske filharmonije

Grete Pedersen, dirigentka

Ana Dolžan, violina
Matej Grahek, flavta
Tomaž Sevšek, čembalo

Petek, 27. januar, 19.30

Dvorana Marjana Kozine
Slovenska filharmonija

Predkoncertni pogovor ob 18.30

SPORED:

Johann Sebastian Bach (1685–1750):

O Jesu Christ, mein’s Lebens Licht, BWV 118

Der Geist hilft unser Schwachheit auf, BWV 226

Komm, Jesu, komm, BWV 229

Brandenburški koncert št. 5 v D-duru, BWV 1050

Jesu, meine Freude, BWV 227

Singet dem Herrn ein neues Lied, BWV 225

Norveška dirigentka Grete Pedersen sodi med najbolj priznane dirigente mednarodnega zborovskega prizorišča. Je diplomantka dirigiranja Norveške državne akademije za glasbo, na kateri tudi poučuje, študirala pa je tudi z Ericom Ericsonom in Kennethom Kieslerjem. Po vseh kontinentih je iskana voditeljica dirigentskih tečajev in mojstrskih razredov. Leta 1984 je ustanovila Komorni zbor Oslo in ga dvajset let uspešno vodila. Od leta 1990 dirigira Zboru norveških solistov, ki je bil za svoje posnetke nagrajen s pomembnimi diskografskimi nagradami: Choc de la Musique, Diapasonovo Prix d’Or in posnetek leta Gramophone. Z ansamblom je za švedsko založbo BIS Records posnela že številna dela skladateljev (pol)preteklosti in sodobnosti. Album Lament je nedavno prejel cenjeno norveško glasbeno nagrado Spellerman. Njeno ime je sinonim za glasbene produkcije in odrske postavitve širokih slogovnih razsežnosti. Poleg prvih izvedb novih skladb se posveča tudi večjim vokalno-instrumentalnim stvaritvam. Slovi po nasprotujočih si, drznih koncertnih sporedih. Je zaželena gostja po vsem svetu – med drugim je sodelovala s Komornim zborom Erica Ericsona, radijskimi zbori Švedske, Nizozemske in Nemčije, Danskim vokalnim ansamblom, zborom Pro Coro Kanada, Cantato Tokio, Svetovnim mladinskim zborom, Dunedin Consortom, Nizozemskim in Irskim komornim zborom. Dirigirala je večja vokalno-instrumentalna dela J. S. Bacha, Haydna, Brucknerja, Bernsteina in Beria z vodilnimi norveškimi orkestri, Komornim orkestrom Mahler, orkestrom Yale Camerata, Sinfonietto iz Osla, Ensemble Allegria ter Orkestrom Gulbenkian. Za zasluge in izjemne dosežke v umetnosti je bila leta 2019 imenovana za vitezinjo prvega razreda norveškega kraljevega reda sv. Olava. Za izjemni prispevek na glasbenem področju pa je prejela tudi ugledno norveško nagrado Lindemann. V letošnjem letu bo sodelovala še z Orkestrom in zborom Madridske skupnosti, Vokalnim ansamblom Severnonemškega radia iz Hamburga, ansamblom Chorwerk Ruhr, Nizozemskim komornim zborom, Cappello Amsterdam, Nizozemskim Bachovim združenjem, Festivalskim orkestrom in zborom Carmel Bach, Kantato Tokio idr.

Vabljeni!