Svetovni zbor mladih je poseben mednarodni zborovski projekt, ki vsako leto za izvedbo koncertne turneje združi izjemne mlade talente z vsega sveta. Njegovi začetki segajo v leto 1989 in do zdaj je v njegovih skoraj 40 edicijah sodelovalo že več kot tisoč pevcev iz 70 držav.
Slovenija je Svetovni zbor mladih do zdaj gostila že trikrat, nazadnje leta 2017. Prav tega leta je zbor prvič vodil Zoltán Pad z Madžarske, ki je prevzel tudi umetniško vodenje njegove letošnje edicije. Zasedbo Svetovnega zbora mladih so tokrat sestavljali pevke in pevci, ki so pri projektu sodelovali že v letih od 2016 do 2019. V začetku junija so se najprej sešli v Grožnjanu in potem v naslednjih desetih dneh intenzivno vadili izbran repertoar ter izvedli kar štiri koncerte. Po koncertu na Hrvaškem so obiskali še Ljubljano in nato turnejo končali z nastopoma v Budimpešti in Veszpremu na Madžarskem.
»Letošnja edicija Svetovnega zbora mladih s koncertno turnejo na Hrvaškem, v Sloveniji in na Madžarskem je za našo fundacijo zelo dragocena, saj se je Svetovni zbor mladih nazadnje sešel leta 2019. Pozneje smo ta projekt načrtovali izvesti tudi v letih 2020 in 2021, a zaradi očitnih razlogov to ni bilo mogoče. Zelo smo zato navdušeni, da smo ga lahko letos ponovno zagnali – tokrat ob pomoči alumnov Svetovnega zbora mladih, ki so se že izkazali v letih od 2016 do 2019. Ko so se pevke in pevci ponovno sešli, je bila v zraku prav posebna energija. Mnogi izmed njih so seveda že peli skupaj, zato so komaj čakali, da se ponovno vidijo. V zadnjih štirih letih so se seveda tudi osebno razvili in izpopolnili svoje poklicne poti. Projekt tako spremlja čudovita mešanica prijateljstva, umetnosti, vztrajnosti, odločnosti ter glasbenega ustvarjanja na najvišji ravni,« nam je zaupal Ki Adams, predsednik fundacije Svetovnega zbora mladih.
Po koncertu v Ljubljani smo se pogovarjali tudi z Zoltánom Padom, ki je po študiju v Budimpešti in Münchnu vodil več vrhunskih zborovskih zasedb ter gostoval kot umetniški vodja orkestrov, predvsem kot dirigent oratorijskih del. Zdaj vodi Madžarski radijski zbor. »To je izjemna skupina pevcev. Veliko njenih članov sem spoznal že leta 2017, ko sem prvič vodil Svetovni zbor mladih; sodeloval sem tako že z večino letošnje zasedbe. Pevke in pevci me seveda vedno znova navdušujejo s svojo ljubeznijo do glasbe in s svojo muzikalnostjo. Seveda so se stvari v zadnjih šestih letih precej spremenile. Letos smo imeli tako za vaje pravzaprav zelo malo časa, a navdušen sem nad tem, koliko nam je uspelo narediti pred prihodom v Ljubljano. V tem obdobju smo se velikokrat tudi nasmejali in se seveda ves čas družili med seboj. In prav v tem se skriva največji čar Svetovnega zbora mladih: v ljubezni do glasbe in v ljubezni drug do drugega. Z zborom sem lahko sam izvedel skorajda celoten repertoar. Zelo hvaležen sem za to priložnost, še posebno pa sem vesel, da sem lahko z zasedbo krstno izvedel noviteto The Bells Nane Forte, ki mi je zelo všeč. Poleg tega sem se s pevkami in pevci lotil tudi nekaj drugih zelo zanimivih slovenskih skladb.«
In v čem se Svetovni zbor mladih, po mnenju Zoltána Pada, razlikuje od drugih vokalnih zasedb, kaj je njegov najmočnejši atribut? »Večina zborov po svetu, ki se redno srečujejo in vadijo, je seveda z istega geografskega območja in tako tudi iz iste glasbene kulture. Svetovni zbor mladih se od njih pomembno razlikuje, saj njegova zasedba vsako leto združi pevke in pevce iz več deset držav z vsega sveta. V njem se tako srečujejo zelo zanimivi ljudje. Glasba naj bi bila sicer nekaj univerzalnega, čeprav je zborovska glasba v tem pogledu rahlo posebna zaradi svoje tesne navezanosti na besedilo. A vseeno jo pevci, ne glede na to, od kod so, velikokrat podobno dojemajo in poustvarjajo. Tudi člani letošnjega Svetovnega zbora mladih so v tem zelo poenoteni, to pa se na koncu odraža v izjemno homogenem zvoku zasedbe. Že po štirih dneh vaj se pevci poslušajo med sabo in si prizadevajo za najboljšo mogočo kakovost, pri tem pa vselej ostajajo na isti valovni dolžini. Občinstvu želijo predstaviti svojo interpretacijo izbranega repertoarja in svojo muzikalnost. Prav to, da Svetovni zbor mladih sestavljajo pevci z vsega sveta, je zagotovo ena izmed gonilnih idej tega projekta. Vsak pevec bo v zbor prinesel svojo glasbeno kulturo ter tako obogatil celotno zasedbo, prek nje pa tudi občinstvo iz različnih držav.«
Kot gostujoči dirigent je letos s Svetovnim zborom mladih sodeloval tudi Sebastjan Vrhovnik, izredni profesor za zborovsko dirigiranje na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani: »Sodelovanje s Svetovnim zborom mladih je vsekakor edinstvena izkušnja, ki jo bom ohranil v izredno lepem spominu. Želja vsakega dirigenta je imeti pred seboj mlade talentirane glasove, ki si prizadevajo za kvalitetne izvedbe skladb na najvišji možni ravni. Vsekakor je potrebno s strani vsakega dirigenta zelo natančno načrtovanje – to je pred prvo vajo takšnega projektnega zbora mogoče še malo težje, ampak skupina, tokrat izbranih 40 pevcev, je bila neverjetno odzivna.«
Sebastjan Vrhovnik je k projektu sicer pristopil tik pred zdajci in z zasedbo izdelal dve skladbi – Oče naš Mateja Kastelica in Ta na Solbici Sama Vovka: »V skladbo Mateja Kastelica, ki je izredno zahtevna, smo se bolj poglabljali, v njej iskali različne barve … S skladateljem sem predhodno opravil tudi krajši razgovor, o tem, kakšne so bile njegove ideje. Matej Kastelic je bil tako po koncertu izredno zadovoljen z izvedbo. Skladbo so pevci s spoštovanjem prepevali in se predvsem čudili, kako je lahko tako mlad skladatelj ustvaril tako tehtno delo.«
Kako pa je bila pevcem všeč Ta na Solbici, verjetno dandanes ena izmed najbolj prepoznavnih slovenskih zborovskih skladb? »Pevci so jo sprejeli prvo sekundo. Ko smo prvič vzeli note v roke, smo jo prepeli od začetka do konca z vsemi ritmičnimi elementi in bilo je potrebno le še nekaj malih popravkov. To so za mlade pevce edinstvene izkušnje, ki te zaznamujejo za celo življenje. Petje je namreč bližnjica k sreči in letošnjo zasedbo so res sestavljali pevci, na obrazih katerih se je videlo, da so srečni in zadovoljni v tem, kar počnejo. In prav to na koncu povzdigne glasbo na še višji nivo.«
V Svetovnem zboru mladih sta letos kot predstavnika Slovenije sodelovala altistka Zala Strmole in tenorist Aljaž Bastič, ki smo ga prav tako ulovili po ljubljanskem koncertu. Kako je sploh izvedel za ta projekt, kolikokrat je pri njem že sodeloval in kako doživlja njegovo tokratno edicijo, ki delno poteka tudi v Sloveniji? »V Svetovnem zboru mladih sem bil prvič leta 2017, in sicer takrat je šlo za turnejo po Madžarski in nato po celotnem Balkanu. Za zbor sem izvedel na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kjer sem se učil solopetja in takrat sem se tudi nekako zasvojil z zborom. Zatem sem vsako leto znova hodil na avdicije, ki so potekale pri Glasbeni mladini Slovenija in bil izbran potem še v letu 2018, ko je zbor potekal na Kitajskem, v letu 2019, ko je bil zbor na Portugalskem oz. v Franciji, moral pa bi sodelovati tudi leta 2020 v Nemčiji, ko je bilo Beethovnovo leto, in leta 2021 v Teksasu. To, da si s Svetovnim zborom nekje v tujini ima svoj čar – nastopati na nepoznanih odrih, na nepoznanih lokacijah, vse je novo, vse je drugače, vse je potencirano, od kvalitete in na drugi strani tudi čustvovanja in doživljanja. Zaradi tega je pravzaprav prav malo nerealno biti v Ljubljani, se sprehajati mimo svoje službe, srečevati sodelavce, ki te potem že vlečejo za rokav glede službenih stvari, ti pa njim razlagaš, da si na dopustu. Je pa seveda posebno doživetje prepevati domačemu občinstvu in izjemno sem vesel, da so imeli poslušalci, tudi moji kolegi, možnost slišati ta zbor, ki je res nekaj posebnega in izvrstnega.«
In kako je bil Aljažu Bastiču, ki v prostem času v Trbovljah vodi Mešani pevski zbor Prosavus, všeč repertoar letošnje edicije Svetovnega zbora mladih? »Pri Svetovnem zboru mladih je navada, da je program razdeljen v dva dela, po navadi je prvi del bolj klasičen, tradicionalen, obsega od romantike do novodobnih sklad, medtem, ko je drugi del bolj sproščen, bolj popularen. Letošnja edicija Svetovnega zbora prvič vsebuje manj popularnih skladb. Več je tistih iz klasične zborovske zakladnice literature, kar je bilo seveda pogojeno tudi z dirigenti, ki sodelujejo pri izbiri sporeda. V letošnjem sporedu sem tako vseeno pogrešal kakšno lahkotnejšo skladbo, pri kateri se lahko na odru bolj sprostiš. Program mi je seveda vseeno fenomenalen, ker je v njem ogromno čudovitih in zahtevnih skladb.«
Svetovni zbor mladih je tako letos ponovno povezal 40 mladih pevk in pevcev s celega sveta, ki so deset dni skupaj prepevali ter ob tem ustvarjali nepozabne spomine. Po daljšem premoru zaradi epidemije koronavirusa je projekt ponovno zaživel in na zborovsko sceno prinesel svežo energijo in nov zagon. Ki Adams, predsednik fundacije Svetovnega zbora mladih, je ob tem potrdil, da s svojo organizacijsko ekipo že snuje načrte za njegove prihodnje edicije …
