Praznik mladinske pesmi v Celju

34

Mladinski pevski festival Celje je najstarejši pevski festival pri nas. V čudovitem okolju zgodovinskega mesta Celje vsako pomlad povezuje mlade pevce z vseh koncev Slovenije, tem pa se vsako drugo leto pridružijo tudi vrstniki iz drugih držav. Je uspešna pevska manifestacija z bogatim programom, ki poleg tekmovanja vključuje tudi izobraževalne vsebine ter vsem ljubo ulično petje.

Tudi letos je festival potekal v znamenju mladostne pevske ustvarjalnosti, zborovske odličnosti in bogatega spremljevalnega programa. Pod njegovim okriljem in v soorganizaciji JSKD je 9. in 10. aprila potekalo tudi 28. državno tekmovanje mladinskih pevskih zborov. Na dvodnevnem tekmovanju mladinskih osnovnošolskih, dekliških, fantovskih in mešanih mladinskih zborov je nastopilo okrog 700 pevcev iz 23 zborov iz vse Slovenije: 1 fantovski, 4 dekliški, 4 mešani mladinski zbori in 15 mladinskih zborov.  

K začetkom

Mladinski pevski festival se je v Celju prvič oglasil leta 1946, kmalu za tem, ko je utihnilo orožje druge svetovne vojne. Prve spodbude za nastanek te prireditve je že pred vojno, leta 1934, ponudil znameniti, daleč naokrog znani otroški zbor Trboveljski slavček s svojim zborovodjo. Avgust Šuligoj in njegovi somišljeniki so v ljubljanski Unionski dvorani pokazali, kaj potrebuje slovensko razvijajoče se mladinsko zborovsko petje. Izbrali so 19 najboljših mladinskih zborov z vseh koncev Slovenije in skupaj oblikovali revijo v Unionski dvorani v Ljubljani. Njihovi programi so obsegali izključno slovenske zborovske skladbe. To je bil velik dogodek, ki ga je pohvalil tudi slovenski skladatelj Emil Adamič.

Temu zgledu je 12 let pozneje sledil Jurče Vreže, celjski pedagog, zborovodja in organizator, velik pevski zanesenjak, karizmatična osebnost z velikimi načrti. 29. junija 1946 je kar 85 zborov iz Celja in okolice na njegovo pobudo zapelo na Trgu svobode v Celju. Rodil se je Mladinski pevski festival Celje, ki mlade pevce in celjsko občinstvo razveseljuje in navdihuje še danes.

Jurče Vreže je svojo pevsko izobrazbo dobil pri profesorjih Hinku Druzoviču in Čehu Emeriku Beranu, ki sta v njem utrdila tudi prepričanje, da pesem oblikuje in povezuje mlade ljudi. Kot dvajsetletni učitelj je v Šoštanju ustanovil svoj otroški zbor Zvonček, ki je veljal za enega najboljših na Slovenskem. V Mariboru je v sodelovanju z Maksom Pirnikom ustanovil Društvo mladinskih pevovodij z namenom širjenja mladinske zborovske kulture. Po vojni pa je v okviru Celjskega pevskega festivala uresničil svojo največjo željo: »Celjski festival je bil moje glavno amatersko delo, z njim sem se izživel in izpel,« je izjavil ob odhodu. Jurče Vreže je bil tajnik Celjskega mladinskega pevskega festivala vse do leta 1980.

Mladinski pevski festival Celje je sprva vključeval zgolj lokalne zbore, se kmalu razširil v republiško prireditev, slovenskim so se postopoma pridružili zbori ostalih republik nekdanje države Jugoslavije in zatem zbori drugih evropskih držav. Danes je to večdnevna prireditev, na kateri se bienalno izmenjuje državno tekmovanje z mednarodnim, ki se ga udeležujejo vrhunski zbori iz različnih evropskih držav, njegov ugled pa sega tudi izven evropskih meja. Poleg tekmovalnih in revialnih nastopov zborov festival vključuje tudi predavanja in didaktične delavnice ter ulične nastope zborov v različnih predelih starega mestnega jedra, kar je postalo zaščitni znak festivala, saj se prav na teh nastopih zbori srečujejo, družijo in povezujejo.

Mladinski pevski festival v svoji novejši podobi

Danes festival deluje pod okriljem Zavoda Celeia Celje, njegov umetniški vodja je že skoraj štiri desetletja skladatelj in dirigent Nenad Firšt.

»Letošnji 37. festival je moj dvajseti po vrsti,« pove Nenad Firšt in se spomni razburljivih dogodkov, ko je devetnajsti, ki naj bi se dogodil leta 1991, zaradi političnih razmer odpadel. »Takrat je prišlo do osamosvojitve naše države prav v času, ko naj bi se odvijal festival. Nadomestili smo ga leto pozneje, ko smo bili že samostojna država Slovenija. S festivalom sem torej povezan že 40 let, pravzaprav vse svoje odraslo obdobje. Bil je vselej pomemben del mojega življenja, ne le profesionalnega, tudi čisto osebnega. Povezal me je s številnimi predanimi, uglednimi strokovnjaki in ljubitelji, ki so festival ustvarjali z mano. Po odzivih sodeč smo delali vselej dobro, predano in vestno. Z veseljem se oziram na prehojeno pot skozi teh 20 organizacijsko sila zahtevnih prireditev.«

Na vprašanje, kakšna je razlika med njegovim prvim in zadnjim festivalom, odgovarja takole: »Razlika je predvsem v nabranih izkušnjah. No, prvega seveda nikoli ne pozabiš, to je bilo leta 1989, še v stari Jugoslaviji. Prvi so trajali po ves teden in več. Najprej so se pomerili med sabo jugoslovanski zbori, najboljši pa so tekmovali na mednarodni ravni. Sodelovalo je zelo veliko zborov. V mojih 37 festivalskih letih, če sem natančen, se je glede na različna stanja v družbi, na področju kulturne politike, šolstva in zborovstva, finančna situacija spreminjala. Zanimiv je bil festival leta 1997, ki je bil s finančnega vidika ugodnejši in smo si lahko privoščili večje število udeležencev. Če je običajno nastopilo 12 do 16 zborov, smo jih tisto leto sprejeli 36. Logistično je bilo izjemno zapleteno, zbore smo nameščali po celotni regiji in okoliških krajih. Izkušnja je bila izjemna, ker je bilo med zbori veliko zelo dobrih. Zdaj imam seveda že veliko izkušenj in zanesljive sodelavce, dogodek pa ni več tako obsežen.«

Festival se je skozi zgodovino spreminjal in preoblikoval, novi časi so prinesli novosti in prilagoditve. Kakšni zbori pa se v zadnjem času prijavljajo na tekmovanje? »Nekoč so se lahko v Celju pomerili le zbori, ki so bili dobro ocenjeni na tekmovanju v Zagorju. Danes se lahko prijavi katerikoli zbor. Kondicija šolskih zborov iz različnih razlogov variira, vendar pa opažamo, da je kontinuiteta prijavljenih osnovnošolskih in srednješolskih zborov konstantna. Zato s ponosom ugotavljamo, da imamo zbore, ki so kljub oscilacijam v generacijah prepoznani kot stabilni in odlični,« meni umetniški direktor festivala Nenad Firšt.

28. državno tekmovanje mladinskih zborovskih zasedb

Po lanskem mednarodnem tekmovanju je bilo letos na vrsti nacionalno merjenje pevskih moči med dekliškimi, fantovskim, mešanimi mladinskimi in mladinskimi zborovskimi zasedbami iz vse Slovenije.

Koncert ob odprtju so oblikovali združeni otroški in mladinski zbori celjskih osnovnih in srednjih šol v sodelovanju s Simfoniki RTV Slovenija pod vodstvom Simona Dvoršaka. Na programu sta bili dve vokalno-instrumentalni deli celjskega skladatelja Matevža Goršiča. V kantati Kje je Tina? je z orkestrom nastopilo devet mladinskih zborov, v Kantati za mir pa ob orkestru šest srednješolskih zborov. Druga kantata je nastala prav za to priložnost s še kako aktualnim sporočilom za mir v svetu. Organizator je avtorstvo in izvedbo zaupal umetnikoma, ki izhajata iz domačega, celjskega prostora.

Enkraten uvod v slovesnost ob prazniku Mestne občine Celje pa je na Trgu celjskih knezov pripravila vrsta celjskih osnovnošolskih in srednješolskih zborov ob spremljavi Pihalnega orkestra Glasbene šole Celje, ki ga je vodil Gašper Salobir.

9. aprila se je dogajanje preselilo v dvorano Glasbene šole Celje, kjer je svoja mesta najprej zasedla strokovna žirija tekmovanja, ki so jo sestavljali ugledni slovenski zborovski dirigenti Katja Gruber (predsednica žirije na tekmovanju mladinskih zborov), Stojan Kuret  (predsednik žirije na tekmovanju dekliških, fantovskih in mešanih mladinskih zborov), Samo Ivačič, Maja Cilenšek in Marko Vatovec. 

Najprej so se predstavile srednješolske zasedbe, med štirimi dekliškimi zbori je bil najuspešnejši Dekliški zbor Gimnazije Kranj, ki ga vodi Erik Šmid. Sledil je edini Fantovski zbor Gimnazije Kranj z zborovodkinjo Ano Bec, ki je domov odnesel zlato priznanje, za njim pa so nastopili še trije mešani mladinski zborovski sestavi, med katerimi je izstopal Mešani mladinski zbor Gimnazije Škofja Loka, ki ga vodi Žiga Kert.

Najštevilčnejša je bila kategorija mladinskih zborov, kar petnajst se jih je prijavilo, in tu je bila tudi konkurenca najmočnejša. Na koncu je kar premočno odstopal Mladinski zbor OŠ Franceta Bevka iz Tolmina, ki ga vodi Barbara Kovačič. Zbor je bil ocenjen s kar 95,7 točke, a mu je žirija zaradi prekoračitve dolžine tekmovalnega programa odbila tri točke. Kljub temu je zbor ostal na vrhu lestvice kot zbor, ki je svoj nastop izvedel najbolj natančno in prepričljivo, zborovodkinja pa je dobila več posebnih nagrad, med njimi nagrado za najbolje izbran program nastopa. Letos so prvič podelili tudi Vrežetovo nagrado najboljšemu zboru tekmovanja, ki je odšla v Tolmin z mladimi pevci Barbare Kovačič.

Tolminska zborovodkinja je bila ganjena spričo odličnih ocen naših uglednih strokovnjakov za mladinsko zborovsko petje. Takole je povedala po sila bučni razglasitvi rezultatov: »Tega uspeha res nisem pričakovala, saj imam letos v zboru več kot polovico novih pevcev, zbor sestavljajo predvsem učenci 6. in 7. razredov. Zelo so se potrudili, res pa je, da smo zelo veliko truda in časa vložili v priprave na tekmovanje. Vsem skladbam razen obvezni smo se posvečali že na Taboru mladih pevcev tik pred začetkom šolskega leta, res pa je tudi, da se je tabora udeležila le tretjina pevcev, kar pomeni, da je bilo treba septembra začeti pravzaprav od začetka. Zaradi pevcev, ki so pesmi že poznali, smo seveda hitreje napredovali. Obvezna skladba Odkod Sama Ivačiča je bila pa letos res zelo zahtevna, vzela nam je največ časa. Med pripravami sem ugotavljala, da skladba nikakor ne ‘stoji’, kot pravimo, intonančno se je podirala. Če sem želela narediti večji volumen, so pevci višali, če sem želela umiriti tok skladbe, je umanjkala energija. Ta široka harmonija skladbe bi bila po mojem mnenju primernejša za dekliško zasedbo. Na Potujoči muziki je bila izvedena s klavirjem, ki je bil pevcem v veliko pomoč. Tokrat smo bili prepuščeni lastni zbranosti. Vesela sem, da nam je uspelo.«

Posebno nagrado si je prislužila tudi korepetitorka tolminskega zbora Nika Kovačič, ki ima, kot pravi zborovodkinja, izjemen občutek za spremljavo zbora. Je namreč tudi sama dobra pevka s kar precejšnjim pevskim stažem, zato zelo dobro ve, kdaj zbor rabi podporo. In kot pravi Barbara Kovačič: »Nika diha z zborom.«

Pa še nekaj je žirijo posebej navdušilo v programu tolminskega zbora: tolminska ljudska Tam, kjer lunica v odlični priredbi predstavnice mlajše skladateljske generacije na Slovenskem Federice Lo Pinto. Tudi ona je za svoje delo prejela posebno nagrado strokovne žirije.

Nagrado za najboljši mladinski mešani zbor je sprejela ravnateljica Gimnazije Škofja Loka Ana Prevc Megušar,ki je v imenu zborovodje Žige Kerta odgovarjala tudi na moja vprašanja:

Glede na to, da ste tudi vi glasbenica, me zanima, kako pomembno je za zbor in zborovodjo, da deluje v okolju, ki je tej dejavnosti naklonjeno?

»Tudi sama sem nekoč vodila pevske zbore, zato zelo dobro vem in razumem, koliko truda je za tem, da mladino zbereš in motiviraš, da so poleg zahtevnega gimnazijskega programa pripravljeni obiskovati še vaje, študirati program in ga pripeljati do estetskih in umetniških višin. Zelo dobro vem tudi, kako pomembno je za mladega človeka delovanje v skupnosti. Mladi čedalje bolj tonejo v individualizacijo, ekrani jih vlečejo v odmaknjenost, v izolacijo, zato verjamem, da je v tem času aktivnost, kot je zborovsko petje, še toliko dragocenejša. Naši pevci so v priprave na tekmovanje vložili veliko truda, delali, nagovorili občinstvo in žirijo, zmaga ni prišla kar sama od sebe.«

Na kakšen način lahko kot ravnateljica pomagate do takega dosežka?

»Podpora vodstva šole je brez dvoma zelo pomembna. Treba je imeti posluh in tudi finančno podpreti aktivnost, ko je to potrebno. Znotraj šole smo organizirali kulturno društvo, z njim lahko za dodatna finančna sredstva kandidiramo na občinskih razpisih za kulturne in mladinske dejavnosti. Moram se zahvaliti svetovalki za glasbo na Zavodu za šolstvo Inge Breznik, ki je skupaj s svojo ekipo pripomogla k temu, da je v srednjih šolah zdaj pevski zbor sistematiziran. Te ure so zdaj enako vrednotene kot ure pouka. Učitelj, ki vodi zbor, ima lahko do štiri ure tedensko namenjene vajam, to se mi zdi revolucionaren preboj zborovskega petja v srednjih šolah.«

Na kakšen način podpirate zborovodjo Žigo Kerta in njegov zbor, da jima uspe izstopiti iz povprečja?

»Žigo podpiram že od njegovih srednješolskih let. Ko sem imela sama zbor, je bil njegov korepetitor. Pozneje je zbor prevzel in z njim magistriral. Vesela sem, ker me je tudi presegel. To, da ima gimnazija 50-članski zbor, gledališko skupino, instrumentalne skupine …, to je neprecenljiva dragocenost.«

Vzporedno dogajanje v okviru festivala

V ozadju letošnjega festivala so potekale različne delavnice, namenjene v prvi vrsti bodočim učiteljem glasbe in zborovodjem. Skladateljica in dirigentka Tadeja Vulc je predstavila notne zapise sodobnih zborovskih del, ki nemalokrat vključujejo šume, govor in telesna tolkala. Katja Gruber je predstavila svoje zbirke tako imenovanih učnih pesmi in gibalnic ter razložila, kako otrokom s svojimi pesmicami približa glasbeno izrazoslovje. Študentka magistrskega študija Doris Keršič je nazorno predstavila več raziskav o povezavi petja z gibanjem, Marko Vatovec pa je predstavil 16 zvezkov notnih publikacij, ki so izšle v okviru programov Mladinskega pevskega festivala Celje. Študentke glasbene pedagogike so izvedle čudovit opus večinoma enoglasnih zimzelenih Otroških pesmi Marija Kogoja.

Festival se je s krasno monografijo dr. Darje Koter Naj mladina poje poklonil zelo pomembni osebnosti Mladinskega pevskega festivala, njegovemu ustanovitelju in dolgoletnemu organizatorju Jurčetu Vrežetu. V dnevih festivala so v Muzeju novejše zgodovine v Celju pripravili razstavo na to temo, o osmih desetletjih Mladinskega pevskega festivala pa govori tudi dokumentarni film z naslovom Praznik mladinske pesmi Tadeja Čatra, ki je nastal v koprodukciji z RTV Slovenija in bo tam tudi predvajan.

Za konec

Tako kot šestintridesetkrat prej je tudi letos festival zaobjel staro mestno jedro Celja, ki je utripalo v zvokih mladinskega petja. Za to se je od 7. do 19. aprila, pa še veliko prej, trudila ekipa Nenada Firšta z Gregorjem Delejo in Davidom Preložnikom na čelu, ki sta poskrbela, da je vse teklo nemoteno, tako kot se za prireditev s častitljivim stažem spodobi, kar pa ob množici tisoč šeststo vihravih in razigranih mladih pevcev ni mačji kašelj. Tudi letos je organizacijsko in finančno sodeloval Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Vsi, ki smo spremljali festival, smo lahko opazili, da je program tekel brezhibno in sproščeno.

Umetniški vodja festivala Nenad Firšt gleda v prihodnost festivala optimistično: »Prepričan sem, da čaka festival lepa prihodnost, takšna, kot si jo zaslužimo organizatorji, mladi pevci in poslušalci, predvsem prebivalci mesta Celje, seveda z zavedanjem, da je treba vanj tudi primerno vlagati. Celjski festival je bil vedno pozoren na dogajanje v družbi. To, da smo se znali vselej odzivati na situacije in izzive, je razlog, da festival še vedno imamo, za razliko od tistih, ki so sčasoma izgubili na veljavi, atraktivnosti ali na potrebi. Ker je slovensko zborovstvo danes kljub številnim sistemskim izzivom na področju šolstva živo in kakovostno, je pred nami, organizatorji, kot smo se prepričali v dneh letošnjega festivala, lepa naloga, sladka skrb, da pravočasno in na ustrezen način odgovorimo tudi na izzive, ki se bodo pojavili v prihodnje.«

Galerija

VSI REZULTATI TEKMOVANJA

Najboljši zbor tekmovanja v celoti: 

Mladinski pevski zbor OŠ Franceta Bevka Tolmin, zb. Barbara Kovačič

REZULTATI IN POSEBNA PRIZNANJA MLADINSKIH ZBOROV  

Zlati z odliko: 

* Mladinski zbor OŠ Franceta Bevka Tolmin, zb. Barbara Kovačič (92,7 točke) 
* MPZ GŠ Fran Korun Koželjski Velenje, zb. Tea Plazl (91,3 točke) 
* Mladinski zbor OŠ Alojzija Šuštarja, Ljubljana Šentvid, zb. Nadja Janežič (90,7 točke) 
* Projektni MPZ OŠ Planina pri Sevnici in OŠ Lesično, zb. Matej Romih (90,3 točke) 
* MPZ OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki, zb. Blanka Rotovnik (90,0 točke) 

Zlati: 
* Mladinski pevski zbor Trubadurji OŠ Primoža Trubarja Laško, zb. Anja Zalokar (87,7 točke) 
* MPZ OŠ Destrnik – Trnovska vas, zb. Ernest Kokot (87,0 točke) 
* MPZ LA TI DO OŠ Križevci, zb. Renata Mikl (85,3 točke)  
* MPZ OŠ Gustava Šiliha Laporje, zb. Nenad Petrović (83,0 točke) 
* MPZ Mavrica OŠ Tišina, zb. Polona Hanc (82,3 točke) 
* MPZ OŠ Markovci, zb. Slavica Lajh (82,3 točke) 
* MPZ Glasbene matice Ljubljana, zb. Irma Močnik (80,3 točke) 

Srebrni:  
* Mladinski pevski zbor Druge osnovne šole Slovenj Gradec, zb. Vladka Mori (79,0 točke) 
* MPZ Medeja GŠ Zagorje ob Savi, zb. Špela Koprivšek (77,3 točke) 

Bronasti: 
* MPZ OŠ narodnega heroja Maksa Pečarja, Ljubljana Črnuče, zb. Vid Čadež (68,0 točke) 

Posebna priznanja za mladinske zbore: 
* Najboljši mladinski pevski zbor 28. državnega tekmovanja mladinskih zborov: 
Mladinski pevski zbor OŠ Franceta Bevka Tolmin, zb. Barbara Kovačič 

* Za odličen debitantski nastop mladinskega zbora: Projektni mladinski zbor OŠ Planina pri Sevnici in OŠ Lesično, zb. Matej Romih 

* Za najbolj prepričljivo izvedbo obvezne skladbe za mladinske zbore (Samo Ivačič: Odkod): Mladinski pevski zbor OŠ Franceta Bevka Tolmin, zb. Barbara Kovačič 

* Za najbolj prepričljivo izvedbo slovenske ljudske skladbe (Ambrož Čopi: Svatovske pesmi iz Istre): Mladinski pevski zbor GŠ Fran Korun Koželjski Velenje, zb. Tea Plazl 

* Za najbolj prepričljivo izvedbo slovenske izvirne skladbe (Matej Kastelic: Krivopeta in Jaga baba): Mladinski pevski zbor OŠ Franceta Bevka Tolmin, zb. Barbara Kovačič 

* Za najboljši debitantski nastop zborovodje: Blanka Rotovnik, Mladinski pevski zbor OŠ bratov Letonja, Šmartno ob Paki  

* Za najboljšega korepetitorja tekmovanja: Nika Kovačič (Mladinski pevski zbor OŠ Franceta Bevka Tolmin) 

REZULTATI IN POSEBNA PRIZNANJA DEKLIŠKIH, FANTOVSKEGA IN MEŠANIH MLADINSKIH ZBOROV: 

Zlati z odliko: 
* Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Škofja Loka, zb. Žiga Kert (92,3 točke) 
* Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju, zb. Tomaž Marčič (92,0 točke) 
* Dekliški pevski zbor Gimnazije Kranj, zb. Erik Šmid  (92,0 točke) 
* Mešani mladinski pevski zbor Gimnazija Brežice, zb. Simona Rožman Strnad, Dejan Jerončič (91,3 točke)

Zlati:  
* Fantovski pevski zbor Gimnazije Kranj, zb. Ana Bec (84,7 točke) 

Srebrni:  
* Dekliški pevski zbor Gimnazije Ptuj, zb. Eva Barbara Vilčnik (78,3 točke) 
* Dekliški zbor Šjorce GŠ Frana Gerbiča Cerknica, zb. Irena Cundrič Iskra  (73,3 točke)

Posebna priznanja za srednješolske zbore: 
* Za najbolj prepričljivo izvedbo slovenske ljudske pesmi (Da pa Ćanynu v priredbi Krištofa Strnada): Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Brežice, zb. Simona Rožman Strnad 

* Za najboljšo izvedbo slovenske izvirne skladbe (Bele Vrane avtorice Tadeje Vulc):
Dekliški pevski zbor Gimnazije Ptuj, zb. Eva Barbara Vilčnik 

* Zborovodji za najboljšo sestavo sporeda med srednješolskimi zbori: 
Erik Šmid (Dekliški pevski zbor Gimnazije Kranj) 

* Za odličen nastop debitantskega srednješolskega zbora:
Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Brežice, zb. Simona Rožman Strnad in Dejan  Jerončič 

* Najboljši dekliški zbor 28. državnega tekmovanja mladinskih zborov: 
  Dekliški pevski zbor Gimnazije Kranj, zb. Erik Šmid 

* Najboljši mešani mladinski zbor 28. državnega tekmovanja mladinskih zborov: 
  Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Škofja Loka, zb. Žiga Kert 

* Najboljši srednješolski zbor 28. državnega tekmovanja mladinskih zborov: 
  Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Škofja Loka, zb. Žiga Kert   

DENARNE NAGRADE 

Nagrada JSKD v znesku po 300 evrov zborovodjema izobraževanje na Evropskem festivalu izbranih mladinskih zborov v Baslu, Švica, maja 2027. 

Prejemnici sta: 
* zb. Anja Zalokar (Mladinski pevski zbor Trubadurji OŠ Primoža Trubarja Laško),  
* zb. Polona Hanc (MPZ Mavrica OŠ Tišina) 

Nagrado JSKD skladatelju za naj skladbo Zagorja v obliki naročila nove skladbe: 
* Federica Lo Pinto (za skladbo Tam, kjer lunica – tolminska ljudska) 

Vrežetovo nagrado za najboljši zbor 28. državnega tekmovanja v znesku 1000 evrov, ki jo podeljuje Mestna občina Celje: 
* Mladinski pevski zbor OŠ Franceta Bevka Tolmin, zb. Barbara Kovačič 

Iskrene čestitke vsem nastopajočim!