Ko se smeješ in prepevaš v Slovenskem otroškem zboru

»V zboru rad pojem zato, ker se družimo in ker vse ovire premagujemo skupaj. Če kdo česa ne zna, mu pomagamo in ga skupaj izboljšamo.«

Šentvid nad Ljubljano, 24.–30. junij 2019

Foto: Matija Jager

 

Konec letošnjega junija je življenje v Šentvidu nad Ljubljano za en teden ponovno dobilo glasbeno podlago. Potekal je namreč že 18. Slovenski otroški zbor (SOZ), ki je pod umetniškim in strokovnim vodstvom Damijana Močnika in Nadje Janežič združil glasove stotih mladih pevcev iz vse države in tudi zamejstva. Kaj si o izkušnji mislijo letošnji udeleženci in kaj otrokom ter mladim, ki vsako leto obiskujejo SOZ, zborovsko petje sploh pomeni?

 

Letošnji Slovenski otroški zbor je potekal en teden, med 24. in 30. junijem, v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu. Kot otroci in mladi, ki se vsako leto prijavijo na sodelovanje pri projektu, prav dobro vedo, jih v tem tednu čaka predvsem veliko pevskih vaj in na koncu dva koncerta – zaključni, ki tradicionalno poteka v Slovenski filharmoniji, in še drugi, ki je letos potekal na Bledu. Vendar pa je teden intenzivnega prepevanja mladim pevcem vsako leto v izziv in veselje.

»Namen Slovenskega otroškega zbora je dati osnovnošolskim otrokom in mladim med vsakimi poletnimi počitnicami priložnost, da pridobijo nove glasbene in pevske izkušnje. Hiter, učinkovit in natančen študij raznolikega in zanimivega repertoarja je izziv, s katerim se navdušeno spoprimejo. Ob koncu se sami pa tudi poslušalci čudijo, kakšen čudež se je zgodil, da so v nekaj dnevih tako kvalitetno pripravili in izvedli zahteven program. Vendar ne gre za čudež, ampak za udejanjanje natančnega razmisleka, ki temelji na bogatih izkušnjah, kako pravilno in učinkovito vzpodbuditi potencial in energijo, ki je skrita v mladih pevcih,« razlaga Damijan Močnik, skladatelj in dirigent ter umetniški vodja SOZ-a.

Zaključni koncert Slovenskega otroškega zbora 2019 v Slovenski filharmoniji
Foto: Matija Jager

 

Mladi pevci z vseh koncev in krajev

Otroci in mladi, ki se vsako leto udeležujejo Slovenskega otroškega zbora, prihajajo iz vse države in tudi iz zamejstva. Nekateri se znova in znova vračajo, tako da so na koncu že pravi veterani, vsako leto pa seveda pride tudi cel kup novincev. Letošnje udeležence smo pred njihovim zaključnim koncertom v Slovenski filharmoniji povprašali, kaj jim je na Slovenskem otroškem zboru všeč in kaj jim petje v zboru sploh pomeni:

»Na Slovenskem otroškem zboru mi je všeč, ker se zabavamo in skupaj pojemo. To me zelo veseli.« (Sofija, 9 let)

»Všeč mi je to, da pridejo udeleženci iz cele Slovenije in imamo zato tukaj mešanico vseh možnih narečij. Zame je to teden na koncu šolskega leta, ko se sprostim, družim s prijatelji, zabavam in smejim.« (Terezija, 15 let)

»Petje mi pomeni zabavo in sprostitev. Ko pojem, ne mislim na nič drugega in nisem žalosten. V zboru pa rad pojem zato, ker se družimo in ker vse ovire premagujemo skupaj. Če kdo česa ne zna, mu pomagamo in ga skupaj izboljšamo.« (Drejc, 11 let)

»Meni je všeč, da je vse, kar na Slovenskem otroškem zboru delamo, povezano ter da lahko cel teden skupaj pojemo in poslušamo lepe harmonije.« (Živa, 13 let)

»V zboru smo vsi za enega in eden za vse. Tisti, ki se bo najmanj trudil, bo pokazal, kakšen je zbor – vsi smo odvisni drug od drugega.« (Ana, 16 let)

Prvi od letošnjih dveh koncertov je potekal na Bledu.
Foto: Matija Jager

 

Živopisan in tehten program

Letošnji program je bil sestavljen zelo raznoliko, saj je eden izmed pomembnih namenov Slovenskega otroškega zbora, da mladi pevci spoznajo in stilno izvajajo skladbe različnih glasbenih obdobij in žanrov. Poslušalci so tako na koncertu v župnijski cerkvi sv. Martina na Bledu, ki so se ga udeležili tudi mnogi turisti, in zaključnem koncertu v Slovenski filharmoniji prisluhnili glasbi iz otroških risanih filmov v priredbi Tineta Beca, Privškovi popevki Nebo, Tomčevi priredbi ljudske Škrjanček poje in novi skladbi Damijana Močnika Zarja, v kateri je skladatelj združil ljudske melodije o zarji iz Koroške, Štajerske in Rezije. Slovensko romantično glasbo sta zastopala Marij Kogoj z miniaturko Jaz pa pojdem v tihe gaje in Vinko Vodopivec z zanimivim dvospevom Večerni zvon. Poslušalce je še posebej navdušila Aleluja iz Mozartove kantate Exultate jubilate, skladba Johna Rutterja Klarin blagoslov pa je zazvenela v sozvočju z uglasbitvijo Tantum erguma izpod skladateljskega peresa njegovega francoskega vzornika Gabriela Faureja. Program je bil učinkovito zaokrožen s prvič v Sloveniji izvedenima gospeloma Sing a Song in Joshua v privlačni priredbi Rolla Dilwortha.

Glede na to, da je program precej zahteven in da so vaje zelo intenzivne, nas je zanimalo, kako udeleženci to doživljajo ter kakšne so se jim zdele skladbe, ki so prišle letos na vrsto:

»SOZ je kar naporen. To niso ravno počitnice, kjer bi se spočil. Se mi je pa zdel program letos zelo simpatičen. Ni bilo pretežko, skladbe so bile dobre, raznolike in zabavne. Res super zveni, ko lahko pojemo tudi do sedemglasno in nam to uspe. Moja najljubša letošnja skladba je bil gospel Joshua, ker mi je bila všeč njena ritmičnost.« (Terezija, 15 let)

»Meni je bila všeč skladba Zarja, ki jo je napisal naš dirigent. Všeč mi je bilo, kako so se posamezne melodije zlile skupaj. Zelo zanimivo je tudi, ko te skladbo uči njen skladatelj. Zdi se mi, da je potem bolj natančen in da je interpretacija gotovo prava.« (Živa, 13 let)

Vaje s pianistko Urško Vidic
Foto: Matija Jager

 

Izkušnja tudi za animatorje

Ker je za pripravo celotnega tedna in spremljevalnega programa z delavnicami in športnimi igrami potrebnega veliko truda, je Slovenski otroški zbor pomembna izkušnja tudi za animatorje, ki jih vodi organizator SOZ-a, Marko Novak, in med katerimi sta bila letos dva študenta glasbene pedagogike z Akademije za glasbo, ki sta tako prevzela tudi del vaj in korepeticij. Vendar pa animatorjem delo z mladimi pevci na Slovenskem otroškem zboru ni le služba, pač pa poslanstvo in lepa popotnica za nadaljnje delo z otroki in glasbo:

»Zdi se mi nadvse pomembno, da že med otroki gojimo kulturo zborovskega petja. Poleg vseh pozitivnih posledic, ki jih ima petje na človekov um, otroci s petjem v tako velikem zboru pridobijo tudi občutek za delo v skupini in poslušanje drug drugega. Na SOZ-u vsakič občudujem energijo pevcev, in čeprav so na kakšni popoldanski vaji utrujeni, so vaje z njimi vedno prijetne. S petjem na koncertu pa vedno dokažejo, da naš trud nikakor ni bil zaman.« (Miha, študent glasbene pedagogike)

»Ker imam rad delo z otroki in se rad tudi resno ukvarjam z glasbo, mi je biti animator na SOZ-u res v veselje in privilegij. Mali glasbeniki iz celotne Slovenije nam pričarajo vzdušje, polno smeha, petja, otroške igrivosti in navihanosti. Res mi je všeč, ko vidim, da se otroci v zboru povežejo v eno celoto, kar kažejo tudi izven pevskih vaj, v prostem času. Seveda pa delo na SOZ-u ne bi bilo tako lepo brez izjemnih soanimatorjev in dirigentov, s katerimi sodelujemo zelo ubrano in se imamo za povrh ob tem še nadvse fino!« (Matija, študent medicine)

Vodne igre, ki so jih pripravili animatorji, so pomagale odgnati poletno vročino.
Foto: Matija Jager