Foto: Gregor Požun
Letos mineva 200 let od prve izvedbe pesmi Sveta noč, za katero naj bi si avstrijski učitelj in skladatelj Franz Xavier Gruber motiv izposodil pri največjem glasbenem geniju vseh časov, Wolfgangu Amadeusu Mozartu. Danes velja Gruberjeva Sveta noč – Stille Nacht za najbolj znano in največkrat izvajano pesem na svetu, kar dokazuje tudi več kot tristo prevodov njenega besedila.
Te obletnice smo se ob zadnjem božiču spomnili tudi Slovenci. Eno od posvetil ji je namenil predstavnik mlajše slovenske skladateljske generacije Andrej Makor v obliki kantate z istim naslovom, Sveta noč, skladbe za sopran solo, mešani zbor, klarinet in klavir. Enkratnost zasedbe, vsaj v slovenskem prostoru menda ni podobnega dela, mu zagotavlja izvirnost in domiselnost, avtorjeva inventivnost izpovedno širino, izvrstna izvedba pa obogatitev religioznega trenutka za verujoče in odličen koncertni dogodek za ostale. Delo so krstili Zbor sv. Nikolaja iz Litije, solistka Monika Fele in Duo Claripiano pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič na božični večer v domači cerkvi v Litiji, zatem pa so ga predstavili še v uršulinski cerkvi v Ljubljani in v Stolnici Marijinega vnebovzetja v Kopru. Povsod z bogastvom svetlobnih učinkov, ki so izvedbam dodali pridih svečanosti.
Foto: Žiga Čopi
Božična kantata Sveta noč Andreja Makorja je, kot že ime pove, obsežnejše, celovečerno vokalno-instrumentalno delo. Obsega tri stavke, vsak od njih sestoji iz instrumentalnega uvoda oziroma medigre, ki povezuje stavke in je hkrati spomin oziroma posvetilo Gruberju. Avtor ga imenuje Variacija. Tej sledi t. i. Koral za sopran solo in po štiri zborovske točke na besedila slovenskih pesnikov 19. in 20. stoletja, bolj in manj znanih poetov, Ivana Preglja, Antona Aškerca, Alojza Gradnika, Lojzeta Krakarja, Srečka Kosovela pa tudi Stanka Janežiča, Andreje Godnič, Franca Sodje, Filipa Terčelja, Jožefa Aleksija Markuža. Večina teh je zbranih v knjigi Naš božič, ki je pred leti izšla pri založbi Družina.
Pobuda za nastanek dela je izšla iz vrst Zbora sv. Nikolaja iz Litije, ki že dve desetletji goji tradicijo božičnega pevskega dogodka v svojem kraju pa tudi širše. Za to priložnost, pa tudi sicer, zbor oziroma dirigentka pogosto naročata dela slovenskim skladateljem in skladateljicam; spodbujanje k nastanku novih slovenskih del namreč štejejo za eno svojih pomembnejših poslanstev. Svoje skladbe so jim doslej zaupali že številni slovenski sodobni avtorji, Damijan Močnik, Nana Forte, Ambrož Čopi, Tadja Vulc in vrsta drugih, med njimi tudi Andrej Makor, ki je pred dvema letoma prav za njihov božični projekt gregorijanskega korala napisal noviteto. »Takrat sem sklenila, da je to glasba, ki si jo želim za svoj projekt uglasbitve slovenske božične poezije,« pove dirigentka Helena Fojkar Zupančič, »že dolgo razmišljam o tem projektu, slovenska beseda namreč zveni povsem drugače kot recimo latinščina, angleščina ali kak drug jezik in prav božične literature v slovenskem jeziku zelo manjka. Zdi se mi, da ta tako poslušalcem kot tudi pevcem seže veliko bolj do srca.«
Foto: s. Judita Mihelčič
Andrej Makor se je na povabilo k sodelovanju z veseljem odzval: »Kot skladatelj se posvečam pretežno vokalnemu ustvarjanju. Moj zborovski opus je že kar številčen, vendar pa v njem doslej še ni bilo obsežnejših del. Pred dvema letoma je prišla pobuda za kantato, ki me je seveda takoj navdušila. V njej sem začutil veliko priložnost, saj gre za zanimivo sodelovanje z odličnimi izvajalci, Zborom sv. Nikolaja in izjemno Heleno Fojkar Zupančič, za katero dobro vem, da ni zadovoljna takoj in s čimerkoli. Seveda je imela nekaj želja, predlogov in sugestij, ki sem jih prepletel s svojimi.«
K sodelovanju je Makor povabil Duo Claripiano, klarinetista Dušana Sodjo in pianistko Tatjano Kaučič, s katerima je že prej sodeloval, ter odlično sopranistko, trenutno še študentko Akademije za glasbo v Ljubljani, Moniko Fele, nekoč članico Zbora sv. Nikolaja. Začel se je proces nastajanja kantate. »Najprej je bilo treba poiskati primerna besedila, ki mi bodo dala možnost oblikovati obsežnejše delo, postaviti primeren dramaturški lok; začetek, gradacijo, vrhunec in iztek, torej,« pripoveduje skladatelj. »Koncept kantate se je sestavljal najprej v moji glavi in potem še na papirju. Kantato sem si zamislil v obliki, ki bo omogočila tudi poznejše izvedbe, po delih ali morda po sklopih, saj sem v razgovoru z Mihelo Jagodic in še nekaterimi zborovodji prišel do zaključka, da slovenske božične literature v našem prostoru zares primanjkuje.«
Moniki Fele je Makor odmeril tri korale, tri speve na besedila iz Stare zaveze Svetega pisma, ki napovedujejo Jezusovo rojstvo, na te tekste ga je opozoril koprski župnik Primož Krečič. Starozavezne odlomke preroka Izaije je uglasbil na koralni način, s pogledom nazaj torej, solistki pa je dal v roko še kozarec, iz katerega se je oglašal spremljevalni ležeči ton kot eterična podlaga glasu, ki je z angelsko milino napovedoval prihajajoče dogodke. Zboru je skladatelj naložil glavnino dela, kar dvanajst delčkov, točk ali zborov, zaključenih celot, ki jih je mogoče izvajati tudi ločeno, kot posamezne skladbe tudi izven božičnega časa. Nekatere vključujejo instrumenta, druge so pisane a cappella. Slednje bodo gotovo laže izvedljive in zato zborom oziroma zborovodjem zanimivejše. V nekaterih bodo pevci pa tudi poslušalci prepoznali ljudsko melodijo, ki so jo morda kdaj že peli ali poslušali, prav vse pa so zasnovane tako, da jih bodo lahko izvajali tudi manj vešči zbori ali, kot pravi skladatelj, »zbori srednjega ali malček boljšega ranga«.
Foto: Gregor Požun
»Andrej je odbral čudovite pesmi,« meni Helena Fojkar Zupančič, »sporočila teh verzov ne ostajajo na površju, ob božični zgodbi, ob jaslicah, osličku in sliki božiča, ampak govorijo o notranjem doživljanju božiča skozi človeka v različnih življenjskih situacijah. Za božič si morda sam, morda trpiš, lahko si v tujini, lahko si brez matere, gre torej za doživljanja božiča, ki niso vedno in samo lepa. Menim, da so se besedila, ki jih je izbral, Andreja v resnici dotaknila. Ko se kot skladatelj posvetiš vsaki besedi, uglasbiš vse, kar ti te besede sporočajo, na tako subtilen način, potem daš slutiti, da te je vodila duša in navdih.«
Kantata je Makorjev hommage Franzu Xavierju Gruberju, »pravzaprav njegovi Sveti noči, ki kot zadnja skladba zazveni na slehernem božičnem koncertu. Tudi sam sem se odločil, da jo ločim od svojega dela,« pove avtor, »in jo v novi priredbi ponudim kot sklepno skladbo večera, v kateri se bo nastopajočim, kot je to že v navadi, lahko pridružilo tudi občinstvo.«
Foto: Gregor Požun
Foto: Jana Jocif
Andrej Makor (1987) sodi v mlajšo slovensko skladateljsko generacijo. Posveča se vsem področjem glasbenega ustvarjanja, posebno uspešen pa je na zborovskem, kar potrjujejo nagrade v Mariboru, Arezzu, Weimarju, Koelnu in drugod. Lansko leto je bilo zanj kot skladatelja še posebej naporno in izstopajoče uspešno. Njegove Meditationes sacrae za moški zbor in kozarce so nastale po naročilu Vokalne akademije Ljubljana in Stojana Kureta, In terra cum terra za Neuer Chor Berlin in Arndta Henzelmanna, skladbo Water of life za mešani zbor, duduk, violo in violončelo na besedila perzijskega pesnika in filozofa iz 13. stoletja Jalāl ad-Dīn Muhammad Rūmīja je naročil Mate Bekavac, klarinetist in umetniški vodja koncertnega abonmaja Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Delo so izvedli Mate Bekavac, Gea Pantner, Jaka Stadler, Komorni zbor Dekor in Petra Grassi. Cikel priredb Ipavčevih samospevov Pesem polna hrepenenja je napisal za Mladinski zbor RTV Slovenija in Tomaža Pirnata, Romanzo na Kosovelove stihe za APZ Maribor in Tadejo Vulc, O lux beatissima za The Cardinal singers in dr. Kenta Hatteberga, dve njegovi vokalno-instrumentalni deli sta nastali po naročilu Zbora Slovenske filharmonije, cikel Lux mu je naročil APZ UP oziroma Ambrož Čopi, več del je nastalo za vokalno skupino Gallina in nekatere druge slovenske zasedbe. Tu pa so še instrumentalna dela, orkestralna, komorna in solistična, eno teh, Silence (Tišina) za violo solo mu je prineslo 2. nagrado Festivala London Ear. In nenazadnje je tu Božična kantata, ki je po naročilu Zbora sv. Nikolaja in Helene Fojkar Zupančič nastala poleti leta 2018.
