Na svoj 75. rojstni dan je umrl muzikolog in dirigent mag. Tomaž Faganel, ena najpomembnejših osebnosti slovenskega zborovstva. Njegovi dosežki, obsežno uredniško, raziskovalno in mentorsko delo ter mednarodno povezovanje, ki je pomembno vplivalo na razvoj kakovostnega zborovstva v Sloveniji, predstavljajo izjemen doprinos k slovenski zborovski dejavnosti, za kar je leta 2025 prejel zlato plaketo JSKD za življenjsko delo na področju zborovske dejavnosti. Bil je tudi pomemben soustvarjalec revije Naši zbori.
Tomaž Faganel je odraščal v Ljubljani in že zgodaj vzljubil petje. Sprva je začel igrati majhno violino, kasneje pa še klavir. Z violino in klavirjem je vztrajal dobro desetletje, kot gimnazijec pa je prvič sedel za orgle in začel prepevati v zboru. Po maturi je študiral muzikologijo na Filozofski fakulteti, na Akademiji za glasbo pa orgle. Sredi študija je prvič dirigiral in vstopil v svet cerkvene glasbe. Absolviral je študij orgel, diplomiral iz muzikologije in pozneje magistriral. V Ljubljani je študiral še petje, dirigiranje pa v Gradcu pri Milanu Horvatu, kjer je diplomiral.
Med študijem je bil basist v Komornem zboru Radia Ljubljana, občasno pa tudi v Zboru Slovenske filharmonije. V dirigiranju se je izpopolnjeval predvsem pri Hansu Swarowskem in Ericu Ericsonu. Sodeloval je z Glasbeno mladino Slovenije, delal v glasbenem uredništvu Radia Ljubljana, sodeloval s televizijo in bil glasbeni producent, zlasti pri zborovski glasbi. Poleg tega je nastopal in snemal kot basist, predvsem baročno glasbo in skladbe Vinka Globokarja.
Najprej je poučeval glasbo v osnovni šoli in gimnaziji, nato pa deset let na Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje. Na glasbeni šoli tega zavoda je poučeval nauk o glasbi, na srednji glasbeni šoli pa zgodovino glasbe, osnove dirigiranja, pevsko tehniko in vodil zbor. Med letoma 1986 in 2008 je bil sodelavec Muzikološkega inštituta ZRC SAZU, kjer je osrednjo pozornost namenjal raziskovanju starejše slovenske glasbe, predaval in objavljal. Ob tem je študentom muzikologije predaval glasbeno-praktična predmeta, sodeloval pri kritičnih izdajah slovenske glasbene dediščine in bil tri leta urednik zbirke Monumenta artis musicae Sloveniae.
Dobro desetletje je bil član uredniškega odbora revije Naši zbori in 12 let urejal revijo Cerkveni glasbenik. Kot odličen poznavalec slovenske cerkvene zborovske glasbe je avtor številnih člankov, objavljenih v različnih glasbenih revijah. Poleg obsežnega pisanja o glasbi, uredniškega dela in predavanj se je posvečal tudi mentorskemu delu z zbori in dirigenti. Vodil je tečaje za zborovodje, pevske tedne v Italiji in Avstriji ter sodeloval z zborovodskimi šolami ZKOS oziroma JSKD. 12 let je bil tudi sodelavec Orglarske šole sv. Jožefa v Celju.
Bil je član nacionalnih in mednarodnih zborovskih žirij, najdalj časa je sodeloval s Mladinskim pevskim festivalom Celje in kot član sveta festivala v Marktoberdorfu. Deloval je v Evropskem zborovskem združenju Europa Cantat in Mednarodnem zborovskem združenju IFCM. Leta 1995 je bil ključna osebnost ter glavni tajnik Evropskega simpozija za zborovsko glasbo v Ljubljani, ki še danes ostaja v lepem spominu udeležencev. Posebno tesno je bil povezan s švedskim zborovskim prizoriščem in nemško vokalno skupino Singer Pur, ki je posnela tri zgoščenke s 100 latinskimi posvetnimi pesmimi renesančnega skladatelja Jakoba Petelina Gallusa. Mednarodno povezovanje Tomaža Faganela je vplivalo na smer razvoja kakovostnega zborovstva v Sloveniji.
Po oživitvi Slovenskega Cecilijinega društva leta 1996 je bil dva mandata njegov predsednik.
Med študijem je priložnostno vodil več zborov, več sezon APZ sv. Cecilije, tri leta pa tudi Ljubljanski oktet, s katerim je nastopal v Sloveniji in tujini ter snemal. Nato je 15 sezon vodil APZ France Prešeren Kranj, s katerim je večkrat projektno sodeloval predvsem pri izvedbah kantatnih skladb. Z njim je gostoval po Sloveniji in Evropi ter ob zborovski klasiki izvajal novo slovensko in pri nas še neizvajano evropsko glasbo, tako a cappella kot kantate. Tekmoval je, snemal in sodeloval s Komornim orkestrom Slovenicum pri izvedbi baročnih in klasicističnih partitur, prav tako tudi s Slovensko filharmonijo. Z zborom Slovenicum/Chorus N’omen je nastopal z a cappella in vokalno-instrumentalnimi sporedi ter z orkestrom Slovenicum, pa tudi snemal. Sedem sezon je vodil zbor Vox medicorum in 16 let Mešani zbor sv. Antona Padovanskega v župniji Ljubljana Vič. Projektno je sodeloval s Komornim zborom RTV Slovenija in dirigiral Zboru Slovenske filharmonije.
Ob prejemu zlate plakete JSKD za življenjsko delo je nastal naslednji videoportret Tomaža Faganela:
Mag. Tomaž Faganel se je kot dolgoletni sodelavec Muzikološkega inštituta ZRC SAZU v prvi vrsti posvečal starejši slovenski glasbi in urejal kritične izdaje slovenske glasbene dediščine. Bil je poznavalec slovenske glasbene ustvarjalnosti in glasbe minulih stoletij, v katero sodi tudi naša zborovska glasba. Tej se je Tomaž Faganel posvečal s posebno skrbjo. Kot pevec in pozneje kot zborovodja oz. dirigent vrste ljubiteljskih in poklicnih zborov se je s tem glasbenim področjem dodobra okužil, nato je posredno okužil zbore, s katerimi je sodeloval, priložnostno ali trajno, in ob katerih je razvijal svoj pogled na glasbo, vzporedno kot pedagog na ljubljanski Srednji glasbeni in baletni šoli, kasneje na raznovrstnih tečajih, posredno kot urednik revije Cerkveni glasbenik. V letih sodelovanja v odborih evropskega zborovskega združenja Europa Cantat in Mednarodnega zborovskega združenja IFCM si je prizadeval za navzočnost slovenskega zborovstva v mednarodnem prostoru. Vsestransko glasbeno podkovan (poleg dirigiranja in muzikologije je študiral tudi solopetje, violino in orgle) je bil pogosto član strokovnih žirij in svetovalnih teles zborovskih prireditev, ničkolikokrat pa z zbori in zborovodji sodeloval tudi kot mentor. Leta 2024 je prejel Mantuanijevo nagrado, najvišje priznanje Slovenskega muzikološkega društva, leta 2025 pa zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za življenjsko delo.
Za Naše zbore sta v preteklosti s Tomažem Faganelom nastala tudi dva intervjuja: