Vinika: Ptički briegarci

Skladbe sodobnih primorskih skladateljev, posvečene Vokalni skupini Vinika – Notna zbirka, Vokalna skupina Vinika, Goriška brda, 2019

Vokalna skupina Vinika iz Goriških brd je lani obeležila 25-letnico delovanja. Ob tej priložnosti je izdala zbirko skladb Ptički briegarci, ki so jim jih posvetili slovenski skladatelji iz Primorske in Furlanije – Julijske krajine. Za ustvarjalni razvoj Vokalne skupine Vinika skrbi zborovodkinja Franka Žgavec, njen pogled je uprt v nenehno pevsko nadgradnjo skupine. Prizadeva si izoblikovati posebno zvočnost in barvo zbora, zato njihovi nastopi in sporedi pogumno segajo čez obzorja ljubiteljske dejavnosti. Vinike se trudijo z razvojem kakovostnega petja, kar so doslej že večkrat pokazale na reviji tematskih koncertov Sozvočenja, kjer so bile tudi nagrajene. Iz tega vzgiba so nastale mnoge novitete, ki jih je skupina naročala skladateljem. Nemalo skladb združuje v svoji notni teksturi prav lastnosti, ki označujejo osnovna hotenja, karakteristike in interpretativne zmožnosti zbora, od nezapletene ljudske zvočnosti do zgoščenih sodobnih harmonskih prepletov.

V zbirki je 25 štiriglasnih skladb za ženski vokalni sestav (dve od teh sta za mešani zbor), ki so razdeljene na štiri tematske sklope: zborovske umetne skladbe (9 skladb), zborovska dela z instrumentalno spremljavo (5 del), zborovske priredbe ljudskih pesmi (4 pesmi) in priredbe božičnih pesmi za ženski zbor in godalni orkester (7 priredb). Pod večje število skladb je kot avtor podpisan goriški skladatelj Patrick Quaggiato, ki ga z Vinikami veže že 15-letno prijateljstvo. V zbirki je njegovih šest izvirnih umetnih skladb, tri priredbe (dve ljudski in ena iz železnega repertoarja Vinik, Črijšnje Avgusta Ipavca) ter celoten niz božičnih pesmi ob spremljavi godalnega orkestra (Leopold Belar, Gustav Ipavec, Ignacij Hladnik in Franz Gruber). O vokalnem sestavu in glasbi, ki jo piše za pevke, je Patrick Quaggiato povedal: »Ta sestav je prožen, tudi ritmično in dinamično se zlahka prilagaja različnim glasbenim situacijam. Vsako stvar, ki jo napišem, izvede brez težav. Pri tem ne morem zanikati, da jim v note ne skrijem kakšnega zahtevnejšega delčka.«

Drugo najpogosteje zastopano ime v zbirki je pesnik Feri Lainšček, h kateremu se Vinike redno vračajo, saj najdejo v njegovih besedilih neusahljiv vir navdiha. Njegove besede nosijo posebno zvočno kvaliteto, saj jih je uglasbenih in evidentiranih več kot 400 v različnih glasbenih žanrih. Sodelovanje je dragoceno, skladbe, ki večinoma govorijo o vseh plateh in odtenkih ljubezni ter življenja so tudi odsev kompleksnega čustvenega doživljanja pevk. Lainščkova besedila je v celoti uglasbil Patrick Quaggiato.

V izdaji je objavljena še priredba ljudske Barčica Ambroža Čopija, ki z nežnimi modulacijami odstira plasti nostalgije in hrepenenja. Ave Maria preminulega skladatelja z Reke Dušana Prašlja je napisana za mešani zbor. S posebnim občutkom je David Klodič, skladatelj iz Čedada, uglasbil ganljivo besedilo Tih večer Srečka Kosovela, ki je polno čustveno obarvanih melodij. Kosovelova poezija je zastopana v skladbi Štefana Maurija (Po srebrni mesečini). Posebno poglavje so skladbe Radovana Kokošarja, v tem letu preminulega vsestranskega briškega glasbenika, dirigenta, aranžerja in skladatelja, ki je poskusil v svojo ustvarjalnost ujeti prepoznaven briški značaj. Kokošar je posegal po besedilih briških poetov Alojza Gradnika in ljudskega pesnika Ludvika Zorzuta, po poeziji katerega zbirka nosi ime. Posebna je uglasbitev Zorzutove pesmi Mati jagoda, ki jo je skladatelj poskusil poistovetiti s pevkami.

V zakladnico zborovske glasbe za ženske vokalne sestave so Vinike dodale tehtno zbirko pesmi, ki bodo lahko predstavljale navdih drugim ženskim zborom in spodbudo pri iskanju visoke izvajalske ravni skozi pesmi, ki jih odlikujejo naravnost, svojevrstnost, odprtost in suveren duh sodobne ženske duše.

Zbirko je ob svoji 25. obletnici delovanja izdala in založila Vokalna skupina Vinika s finančno podporo Občine Brda in Javnega sklada za kulturne dejavnosti. V nakladi 200 izvodov so jo natisnili v goriški tiskarni Grafica Goriziana, notografiral jo je Patrick Quaggiato, za grafično podobo pa je poskrbela Sara Prinčič.