Ludvik Zepič, bolj znan kot ustanovitelj glasbenega oddelka v NUK-u, kjer je bil dolga leta zaposlen (že v pokoju), je bil po osnovni izobrazbi pravnik, tudi zaposlitve so bile v tem poklicu. Že od gimnazijskih let pa se je ljubiteljsko posvečal glasbi, najprej v ljubljanski Glasbeni matici. Glasbo je študiral pri Ostercu in Škerjancu: pri slednjem je tudi zasebno opravil izpite. Dolga leta je bil zborovodja, korepetitor Mateju Hubadu in Mirku Poliču. Ob vsem tem je zapisoval in prirejal ljudske pesmi in jih objavljal v revijah. Po drugi vojni se je upokojil in glasba je postala njegova glavna preokupacija. Tako je z A. Groebmingom urejal Naše zbore, začel pa se je sistematično ukvarjati z Jacobusom Gallusom. Plod tega in sodelovanja z dr. Dragotinom Cvetkom so bile izdaje zbirk Gallus – Plautzius – Dolar in Moralia ter Harmoniae morales Jacobusa Gallusa. Poleg tega je prestavil devet Gallusovih motetov in madrigalov v drugačno zborovsko zasedbo. Spominjamo se ga kot skromnega, tihega, natančnega in delovnega človeka.
Z zbirko Sloven’c Slovenca vabi se oddolžujemo njegovemu skladateljskemu opusu, čeprav ni obsežen, saj šteje samo 20 priredb ljudskih pesmi. Največ je moških zborov (En fantič je prišu; Je bil enkrat en mlad vrtnar; Je pa davi slanca padla; Leži, leži ravno polje; Sinoči je res lüštna noč bila; Sloven’ Slovenca vabi; Ena kupica, zrel’ga vinčeka; Oj preljuba vinska trta; Ljubezen večna ustvarja vse; Zmeraj se veselim; To žlahtno vinsko kapljico; Trink, trink, saj ga je) še več mešanih (Dekle je pleničke pral’; En vetrič je pihal; Fantje se zbirajo; Oj, dobro jutro mamica; Slavček v gozdu je naglašal), dve mladinski dvoglasji (Nesrečna zima mrazi me; Sneg za to leto slovo je že vzel) in en samospev.
Zepičev stavek je klen in dobro zveneč. Najbolj popularnih je sedem napitnic za moški zbor. V zbirki objavljen samospev Sveti Jožef pri zibeli kompozicijsko izstopa od ostalih priredb. Dr. Andrej Misson je v uvodniku skladbo analiziral. V zbirki sta objavljeni razmišljanji Dragotina Cvetka in Ivana Klemenčiča o Ludviku Zepiču. Pobudo za izid zbirke je dal Mitja Gobec. Naslovnico krasi fotografija vasi Razbor pod Lisco, kjer je bil Zepič rojen, in dopisnica z naslovom zbirke z znamko Jakoba Gallusa – delo oblikovalca Matjaža Mohorja.
