Glasbeni projekt Prvega programa Radia Slovenija, ki je svojo prvo zgoščenko dobil leta 2010, je v leto 2019 zakorakal z novo izdajo. Decembra 2018 je izšel že peti projekt, ki se je vsa ta leta dodobra zasidral v igralnicah, učilnicah in tudi domovih. Violinček 5 ni nič manj pester od prejšnjih, saj ponuja poslušalcu zanimiv glasbeni izbor.
Mladi skladatelji, hudomušna in didaktično vredna besedila, nevsakdanje priredbe – tako se je leta 2009 začela Violinčkova zgodba. Na Prvem (takrat 1. programu Radia Slovenija) se je začel na noge postavljati še negotov, a z jasnim ciljem – vzvaloviti otroški zvočni svet. Če oziroma kako mu je to uspelo, presodite sami. Zagotovo pa so glasbene izdaje pod krovnim imenom Violinček pri skladateljih spet zanetile iskrico, da je za naše najmlajše vredno pisati ter jim v prepevanje in veselje ponujati kakovostne otroške skladbe. In ne samo to. Da je vredno pisati kakovostno glasbo s sodobnimi besedili za današnjega otroka, ki odrašča v »hiper« kibernetskem svetu, da se lahko najde tudi v sodobnem besedilu in ga to še česa nauči, spodbudi k razmišljanju. Tako je nastajal Violinček vsa ta leta in petica ni prav nič drugačna. Na njej so se pod skladbe vsak v svojem značilnem glasbenem jeziku podpisali Tadeja Vulc, Jaka Pucihar, Matevž Goršič in Gregor Ftičar.
Pri Violinčku so s prav enako resnostjo izbrana tudi besedila, saj morajo imeti didaktično vrednost. Za Violinčka 5 so besedila prispevali Barbara Gregorič Gorenc, Bojana Vajt, Vlado Popovič in Peter Svetina. Ob tem je treba skrbno presoditi, kateremu skladatelju je blizu določen tip besedil, da se zgodi tisto »nekaj več« in skladba zasije, zazveni.
Takšen projekt se ne porodi čez noč, ampak zahteva skrbno načrtovanje vsaj dve leti vnaprej. Opraviti nimamo s profesionalci, temveč z najmlajšimi pevkami in pevci Otroškega in malce starejšimi iz Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija. Ti morajo vsako skladbo dobro usvojiti, preden se v studiu prižge rdeča lučka in dvigne adrenalin. Zato Violinček brez zborov in zborovodij, Anke Jazbec pri OPZ in Tomaža Pirnata pri MPZ, ne bi zvenel tako, kot ga slišimo.
Za vse strokovne delavce v praksi, ki z Violinčkom prepevate v igralnicah in učilnicah, je (kot vselej do zdaj) zbirki priložena pesmarica z melodijami in podpisanimi besedili ter izpisanim harmonskim potekom za lažje učenje. Tako ima vzgojitelj ali učitelj možnost improvizirane spremljave skladbe ob klavirju. Če je morda to pretrd oreh, je zadnjima dvema izdajama priložena še unikatna koda za prenos vseh instrumentalnih različic skladb, da boste lahko ob njih prepevali. Tako lahko Violinčka uporabljate tudi za morebitne nastope ali samo prepevanje v razredu.
Kakšna pa je prihodnost takšnega projekta? Zastavljena je malce drugače, z novim enovitim glasbenim delom, kantato Kje je Tina?, ki bo učiteljem omogočila izvesti celotno delo v okviru šolskega glasbenega projekta. Če je to prevelik zalogaj, lahko vsako skladbo iz kantate vzamemo kot samostojno in jo izvedemo neodvisno od celote. Celotno izdajo (zvočni posnetek in pesmarico s klavirskim izvlečkom) lahko pričakujemo ob koncu leta 2020.
Največja dodana vrednosta projekta Violinček je zagotovo ta, da za otroke igra cel simfonični orkester ali big band in jim ponuja izlet v pester zvočni svet ter da zanje prepevata kar dva zbora – otroški in mladinski. Ob besedilih se med drugim lahko naučijo tudi naslednjega: »Če si v avtu pripet, pa ne moreš letet.«
