Všeč si mi – opera za mlade, ki odpira obzorja

Skoraj 20 razprodanih predstav v dobrem mesecu dni

Foto: Janez Kotar

 

Glasbena matica Ljubljana je s pisateljem Milanom Deklevo in skladateljem Damijanom Močnikom konec leta na oder postavila novo opero za mlade. Všeč si mi obravnava begunsko tematiko in se uvršča med vsebinsko zahtevnejše opere, ki jih je uprizorila do sedaj. Premiera je bila v začetku decembra v Linhartovi dvorani v Cankarjevem domu v Ljubljani, zadnji dve predstavi pa sta na sporedu v ponedeljek 14. januarja, skupaj se bo tako zvrstilo skoraj 20 ponovitev.

 

Glavna akterja mladinske opere Všeč si mi sta odraščajoča najstnika, begunec Tarik in Vesna, deklica, ki živi v deželi, kjer vladata mir in blagostanje. Njuna lika predstavljata srečanje dveh kultur, domačo in tujo. Vesna Tarika skrije na domu, ker ji prirase k srcu. Starša, ki sprva hčerki nasprotujeta, Tarika vzljubita. Neuspešno se borita za skrbništvo in tako Tarik skrivnostno odide. Pri operi poleg Mladinskega pevskega zbora Glasbene matice Ljubljana nastopajo še Slovenski tolkalni projekt – StoP in instrumentalni ansambel, študenti Akademije za glasbo v Ljubljani, učenci petja glasbenih šol in dijaki Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana. Vseh nastopajočih je preveč, da bi jih lahko omenili v enem samem članku.

 

Zastrašujoča različnost – opera za mlade, namenjena razmisleku

Opera obravnava zapletena osebna in družbena razmerja, ki nihajo med prijateljstvom in zadržanostjo, pogumom in strahom, med sprejemanjem in zavračanjem. Odpira več aktualnih vprašanj, s katerimi se v zadnjih letih sooča Evropa na področju beguncev. Prikaže, kaj se zgodi s posameznikom, ki ima svoj pogled na svet. Po mnenju zborovodkinje Irme Močnik je primerna za vse starosti. Uspešna pa je, ker ponudi možnost objektivnega razmišljanja o tej temi: »Prav je, da si, še posebej mladi, ustvarijo svoje mnenje, da ne podlegajo medijskim pritiskom in prepričanjem, ki jih spremljajo doma ali v domačem okolju. Ta tematika širi naša obzorja in obzorja otrok, da ne sledijo konvencionalnemu pogledu na svet, ampak se zavedajo svojih občutkov in misli ter si ustvarijo lasten vrednostni sistem. Namenjena je vsem, ker vsak lahko s svojega zornega kota pri sebi razmišlja o tem problemu. Ni pravljica za otroke, ampak je aktualna vsebina, kot poročila, podana na umetniški način.«

Opera obravnava zapletena osebna in družbena razmerja, ki nihajo med prijateljstvom in zadržanostjo, pogumom in strahom, med sprejemanjem in zavračanjem.
Foto: Janez Kotar

 

»Prav je, da si, še posebej mladi, ustvarijo svoje mnenje, da ne podlegajo medijskim pritiskom in prepričanjem, ki jih spremljajo doma ali v domačem okolju.« (Irma Močnik)
Foto: Matevž Čebašek

 

Glasba, ki ponazarja različnost glavnih vlog, je polna vsebinskih, zvočnih in karakternih kontrapunktov. Dialogi ostajajo na ravni nerealnosti, ni konkretnih časovnih in krajevnih ter narodnostnih opredelitev. Damijan Močnik je napisal več obsežnih vokalno-instrumentalnih del, oratorijev, kantat za simfonični orkester, zbor in soliste. Všeč si mi je njegova prva opera. Želel je napisati glasbo, ki se lahko dobro poje, »ker se mi zdi, da sodobni skladatelji velikokrat pozabljajo na to, da se mora pevec identificirati z glasbo, ki jo izvaja«. Študij opere se je začel, še preden jo je povsem dokončal. Odzivi nastopajočih so ga vodili pri ustvarjanju. Kako pa je vedel, kaj je mladim všeč? »Ker ne vem natančno, kaj jim je všeč, sem pisal iskreno, tako, kot sam čutim. Ne bi delil publike na otroke, mladino in odrasle. Mladino pogosto podcenjujemo, še posebej, ko nastopijo težke teme. Mislimo si, da se ne znajo poistovetiti s tem, da se ne znajo poglobiti v stvari, ki se nam zdijo težko razumljive. Tukaj velja tisto pravilo: več vložiš, več dobiš.«

Pomembno vlogo v operi ima zbor, ki slika javno mnenje – zagovornika in tožnika. Čeprav je imela zborovodkinja Irma Močnik zahtevno nalogo pri vodenju zborov, ji predstavlja to veliko profesionalno in osebno zadovoljstvo: »Otroci imajo visoke sposobnosti in pričakovanja do sebe in nas. Imajo glasbeno vizijo, sploh starejši pevci. Na splošno pa ta opera, čeprav je ravnokar nastala, ni nedosegljivo sodobna. Te glasbe ni težko razumeti, napisana je logično. Vse, kar se dogaja na odru, zveni kompatibilno. Veliko je možnosti za individualno improvizacijo. To je otrokom in mladim všeč, saj lahko v izvedbo dajo veliko sebe. V plesu in ritmičnih medigrah pokažejo svojo invencijo.«

Slednje potrjuje tudi glavna vloga, deklica Vesna. Štirinajstletna učenka solopetja Elizabeta Čebular s Črnega Vrha nad Idrijo iz razreda Nine Kompara Volasko na Glasbeni šoli Logatec pri operi ne sodeluje prvič. »Vsaka opera je lepa, vsaka ti da nove trenutke, nova doživetja. Skupaj z dvema prijateljema z iste šole, Leonom in Kristijanom, smo se odločili, da bomo sodelovali. Opera ima prekrasno zgodbo, ki mi je odprla oči. Vsebino ima dobro, vse je na mestu. Vse da, kar mora dati. V užitek jo je tudi poslušati, glasba je zelo zanimiva.«

Pomembno vlogo v operi ima zbor, ki slika javno mnenje – zagovornika in tožnika.
Foto: Matevž Čebašek

 

»Mladino pogosto podcenjujemo, še posebej, ko nastopijo težke teme.« (Irma Močnik)
Foto: Janez Kotar

 

Proces nastajanja mladinske opere

Damijan Močnik je želel združiti glasbene prvine Orienta, Afrike in Evrope; v preteklosti je to glasbo raziskoval in tudi uporabil v nekaj svojih vokalnih skladbah, pri mladinski operi pa je pridružil še tolkala in druga zvočila. Izhajal je iz baročne opere: slike si sledijo ena za drugo, glasba ima plesni utrip. Vir navdiha mu je predstavljala španska folia. V Španiji so skupaj sobivali Sefardi, Judje, Arabci in Indijci pa Evropejci, njihova kultura iz srednjega veka in renesanse je dobra mešanica različnih primesi. Izhajal je iz baročnega generalnega basa, ki je podoben walking basu – jazzu.

Poseben poudarek je namenil zborovskim partom, ki v osnovi odstopajo od splošnega pojmovanja opernega zbora, koncipiranega enoglasno ali s preprosto homofonijo. Zbori ponazarjajo reakcijo množice: ali so ali niso enoglasni. Tako zbor simbolizira množico, ki že po svoji elementarni zakonitosti ni vedno enotna, in je zato zasnovan v polifoniji.

Skladatelj je glasbo slišal v podzavesti, avtor besedila Milan Dekleva pa je libreto napisal po svoji presoji, in to je po mnenju skladatelja opravil odlično: »V libretu je zadel način človekovega razmišljanja. Na eni strani je vzpostavil fantazijski svet, na drugi pa gola dejstva iz vsakdanjega pogovora. Ko sva se dogovarjala, sem mu rekel, da bi tudi ta vsakdanji pogovor dal v melodije. Znašel sem se pred težko nalogo, kako vzpostaviti arioznost.« Skladatelj, ki večkrat obišče opero na Dunaju, je v zadnjih 15 letih videl veliko predstav, tako da se je na pisanje tega dela dobro pripravil. Izhajal je s perspektive doživljanja opere današnjega, sodobnega človeka, kar je prineslo dobre rezultate.

Damijan Močnik je želel v operi združiti glasbene prvine Orienta, Afrike in Evrope.
Foto: Janez Kotar

 

Milan Dekleva je v libretu dobro zadel način človekovega razmišljanja. Na eni strani je vzpostavil fantazijski svet, na drugi pa gola dejstva.
Foto: Janez Kotar

 

Odzivi poslušalcev

Pomembno vlogo sta pri nastajanju predstave imeli režiserka Nana Milčinski in koreografinja Mateja Jerebic, saj ima opera veliko plesnih mediger, ki vzdržujejo napetost, poudarjajo vsebino dejanja in so povezovalni člen med enim in drugim prizorom. Skladatelj je z režiserko in koreografinjo naknadno vključil še tri medigre, ker so začutili, da je na tem področju vrzel. Plesne medigre so bile zasnovane improvizacijsko, očitno pa je bilo, da so nastopajoči v njih uživali, kar je prispevalo k večji sproščenosti pri izvedbah. Prizori se hitro menjajo, dinamika je strnjena in dogajanje zgoščeno, tudi v glasbi sami. Prav ta intenzivnost drži poslušalce v napetosti od prve do zadnje minute, saj je današnji človek podvržen naglemu menjavanju slik in nasploh intenzivnemu dogajanju.

Premiero opere Všeč si mi so si ogledali tudi dijaki prvega letnika Gimnazije Nova Gorica, ki v operi skorajda niso odkrili šibkih točk. »Slabih stvari ni bilo. Še posebej so bili dobri plesalci, pa tudi to mi je bilo všeč, ker so bili na vrhu napisani prevodi, če nisi kaj razumel. Predstava je bila top. Tematika je bila v redu, ker na koncu je deklica pustila upanje,« je povedal Aljoša. Erik je takšno glasbo poslušal prvič in bil navdušen: »Nimam pripomb. Vse je bilo na visokem nivoju.« Za Anjo pa to ni bil prvi obisk opere in dodaja: »Je bila pa ta opera bistveno drugačna, ker je bila moderna in je imela aktualno temo. Vmes mogoče nisem čisto dobro razumela vsega. Konec pa pusti vprašanje, ki si ga zastaviš, in dobiš odgovor, za kaj je šlo, kaj si misliš o tej temi. Vedeti moramo, da smo ljudje in da moramo sprejemati drugačnost, ne glede na vse razlike, ki so med nami. Vsi smo del tega.« Maja je že poslušala klasično opero, ampak ta ji je bila bolj všeč: »Je bolj moderna in je tudi namenjena mlajšim. Tema mi je bila dobra. Spoznali smo, da obstajajo ljudje, ki nimajo enakih možnosti kot mi, in bi morali dati tudi njim priložnost. Glasba mi je bila všeč, ker je spominjala na jazz, in ne toliko na klasiko. Pevci so me tudi navdušili, ker so tako mladi in tako dobro pojejo.« 

Opera je namenjena vsem, ker vsak lahko s svojega zornega kota pri sebi razmišlja o problemu begunstva.
Foto: Janez Kotar

 

Od begunskega azila in mirovnega inštituta do ZRC SAZU

Pri obširnih projektih Glasbene matice Ljubljana sodeluje posebno strokovno umetniško vodstvo z uveljavljenimi glasbenimi in gledališkimi ustvarjalci, ki skrbijo, da zbori v kratkem obdobju tudi z intenzivnim poukom vokalne tehnike dosežejo visoko poustvarjalno raven umetniško in produkcijsko zahtevnih glasbeno-scenskih projektov. Vsako opero pripravljajo dalj časa. Najnujnejši je proces zlasti pri zahtevnih tematikah. Naredili so načrt, kako bodo mladi vsebino Všeč si mi ponotranjili. Po besedah Veronike Brvar, predsednice GM Ljubljana, so bili ključni številni podporni programi, veliko zaslug je imela tudi režiserka Nana Milčinski: »Izjemna je v vzbujanju občutenja, razumevanja samega besedila. Na intenzivne vaje smo vključili pogovor z Mirovnim inštitutom, ki je naredil vprašalnik o razumevanju drugačnosti. Ni šlo samo za razumevanje prišlekov iz drugih kultur, ampak za vse vrste drugačnosti. Kako se čutiš sprejetega, če si drugače orientiran. Imeli smo seminar za glasbene pedagoge po Sloveniji in v zamejstvu. Tam smo vključili delavnico tolkal, torej ritem in glas. Posebna gostja je bila profesorica za zborovsko dirigiranje na Visoki šoli za glasbo na Dunaju, ki že štiri leta vodi begunski zbor. Naši otroci so delali posebej izražanje skozi ritem s profesionalnim glasbenikom, Francijem Krevhom, članom tolkalne skupine SToP. Delali smo s pomočjo različnih mentorjev, ki razumejo drugačnost. Režiserka je v predstavo vključila tudi znamenja za gluhoneme. Ta so postala del koreografije. Povzemajo pa glavne besede, glavna sporočila v operi: luč, svetloba, upanje, prijatelj. Pa seveda tudi trše izraze: ne, nikar, nikdar, groza, vojna.«

Na avdiciji so bili prisotni predstavniki Zavoda BOB. Zavod se ukvarja z motivacijo otrok, ki so zapustili šolo in se zaradi različnih razlogov znajdejo zunaj šolskega sistema, ki ne najdejo poti v redno izobraževanje in se tudi na splošno težje znajdejo. Zavod je vzporedno snemal dokumentarni film, ki bo predstavil projekt od samega začetka do konca, do odzivov na opero. K produkciji so pritegnili tudi azilni dom in begunce, ki so v njem. Po statusu begunci ne smejo biti v delovnem razmerju in tudi stik z otroki je premišljen, natančen. Vključili so jih v predstavo in otroci so jih sprejeli z odprtimi rokami.

Veliko zanimanja za operno produkcijo Všeč si mi je pokazal tudi ZRC SAZU, ki je del mednarodnega projekta Educational Opera, v katerega so vključene štiri države. Le-ta se ukvarja in posveča pozornost področjem, kot so učenje, spoznanje, nabiranje kompetenc tudi v izobraževalnem vidiku. Strokovno preučuje vprašanje, kako lahko opera pomaga otroku k širšemu razumevanju življenja in sveta okrog sebe, kako vpliva na čustveni odziv otroka, kakšne so kompetence, ki jih pridobi, če se ukvarja z opero, in kakšne kompetence pridobijo tisti, ki jo samo poslušajo. Glasbena matica Ljubljana je del tega programa. Projekt Všeč si mi bo s prevedenim libretom predstavljen v okviru konference Educational Opera v Franciji.

Režiserka Nana Milčinski je v predstavo vključila tudi znamenja za gluhoneme. Ta so postala del koreografije.
Foto: Janez Kotar

 

Vsi stranski učinki produkcije mladinskih oper

Glasbena matica Ljubljana v zadnjih letih namenja veliko pozornosti razvoju otroških in mladinskih zborov, v katerih prepevajo mladi iz vse Slovenije. Prav oni so izrazili željo, da bi uresničili takšne produkcije, kjer bi bilo petje povezano z gledališčem. Ker se je Glasbena matica Ljubljana spoprijemala z izzivom pridobivanja novih in mladih pevcev, se je naposled odločila upoštevati njihove želje, čeprav so tovrstni projekti velik organizacijski zalogaj. Izkazalo pa se je, da je trud poplačan. Veronika Brvar pravi, da sodelujoči »osvojijo še druge veščine, na primer socialne, in ne samo petje, ples ali igro. Predstave nastajajo dalj časa in pri tem je bistveno druženje. Več časa so skupaj v različnih razmerah in situacijah, na intenzivnih vajah in deloma na počitnicah. To je popotnica za življenje.«

Skladatelj Damijan Močnik, ki je tudi v vlogi dirigenta, pri projektu sodeluje, ker le-ta zasleduje višje cilje: »V slovenskem prostoru je tega premalo. Pogrešam sodelovanje profesionalnih orkestrov z mladimi glasbeniki. Berlinski filharmoniki se usedejo med šolski orkester. Mladini to ogromno pomeni. Iz prve roke vidijo, da so profesionalni glasbeniki običajni ljudje, s katerimi je krasno sodelovati. To naše sodelovanje je dober primer takšnega dela; profesionalci pristopajo s popolnoma drugačno idejo k tej stvari. Njihova profesionalnost se združi z entuziazmom mladine in tako nastane nekaj lepega. To je dodana vrednost tega projekta.«

To je četrta mladinska opera, ki jo je izvedla Glasbena matica Ljubljana in jo je Cankarjev dom uvrstil v svoj redni program, kar dokazuje kakovost predstav. Vse predstave Všeč si mi so razprodane. Največji delež poslušalstva so otroci zadnje triade osnovne šole in dijaki. Šole so v sporočilu, ki ga opera posreduje, videle dodatno vseživljenjsko izobraževanje in zato so se odzvale v velikem številu. Po odzivih poslušalcev sodeč je bila odločitev za domačo – lastno produkcijo dobra poteza. Med premiero so vsi dijaki v zbranosti sledili dogajanju na odru. Zagotovo so zborovski nastopi in plesne medigre prava paša za oči, ki zadovoljijo okus današnje odraščajoče mladine pa tudi odraslih. Do ‚zastrašujoče drugačnosti‘ pa smo imeli na koncu predstave vsi drugačen odnos. Drugačnost ni bila več zastrašujoča, spoznali smo, da so bila zastrašujoča le naša negativna čustva do drugačnosti.

Všeč si mi je četrta mladinska opera, ki jo je izvedla Glasbena matica Ljubljana. Vse predstave so razprodane, največji delež poslušalstva so otroci zadnje triade osnovne šole in dijaki.
Foto: Janez Kotar

 

 

Umetniška ekipa opere za mlade Všeč si mi:

Avtor glasbe: DAMIJAN MOČNIK
Avtor libreta: MILAN DEKLEVA

Režija: NANA MILČINSKI
Dirigent: DAMIJAN MOČNIK
Zborovodkinja: Irma Močnik
Profesorica petja: Tanja Rupnik
Korepetitorka: Metoda Kink
Koreografinja: Mateja Jerebic
Scenograf in kostumograf: Jaro Ješe